Reminiscenca na 10. oktober

Miro Petek

Organizatorji protesta Rešimo Slovenijo ob izbiri datuma najbrž niso razmišljali o zgodovinski reminiscenci na daljni 10. oktober 1920, to je na čas, ko je na koroškem plebiscitu Slovenija izgubila enega od najlepših delov svojega ozemlja. Prihodnje leto bo ta spomin zaživel še bolj silovito, saj se bomo spominjali sto let tega, za slovenski narod zelo žalostnega časa naše zgodovine. Skoraj stoletje za tem, 10. oktobra 2019, se je zbrala množica ljudi pred Prešernovim spomenikom, ki so s svojo navzočnostjo dali vedeti, da je treba znova rešiti Slovenijo, ki se tokrat brez avstrijskega ali srbskega jarma pogreza v močvirju korupcije, kriminala, klientelizma, privilegijev, krivic. Spoznali so, da je treba rešiti Slovenijo, ki ob desetletjih levičarskih vlad izgublja tudi svojo identiteto.

Danes bi bilo še prezgodaj razmišljati, ali bi lahko bil oktobrski protest kakšna prelomnica v slovenski politični zgodovini, tako kot v sodobni zgodovini štejemo za prelomnico protest proti aretaciji Janše, Tasiča, Borštnerja in Zavrla na Kongresnem trgu 21. junija leta 1988 ali veličastni shod 8. maja 1989, ko je bila na istem kraju pred nekaj desettisočglavo množico prebrana Majniška deklaracija. To so bila prelomna zborovanja na poti do samostojnosti Slovenije. Danes so časi drugačni, imamo svojo državo, ki pa po treh desetletjih ni takšna, kot bi si jo želeli. In kot bi si jo nemara tudi zaslužili. Bolj kot prešerno zadovoljstvo nad tem, da imamo svojo državo, da smo del evropskih in svetovnih povezav, se pogovarjamo o tem, da je država ugrabljena, da deluje globoka država, da nam vladajo strici iz ozadja, enakost pred zakonom in ustavo je zamenjala kategorija prvo- in drugorazrednih. Zdi se, da je krivic na eni ter privilegijev in privilegiranih na drugi strani več kot kadar koli prej. Žal je tudi volje, da bi to odpravili, manj kot kadar koli doslej. Tisti, ki so na oblasti, živijo v udobju obstoječega in tega udobja ne želijo izgubiti. Tako bodo 10. oktobru pred Prešernovim spomenikom morali slediti še mnogi drugi koraki, še večji in še bolj trdi, da bi lahko rešili Slovenijo in da bi ta datum postal v spominu slovenske zgodovine kot neki nov začetek.

10. oktober 1920 pa v našem zgodovinskem spominu ne more biti zapisan na svetli strani. Glede na število Slovencev, ki so takrat živeli na avstrijskem Koroškem, in glede na rezultat plebiscita je povsem jasno, da so Slovenci glasovali za Avstrijo. Res je bila takrat Avstrija republika in druga izbira je bila kraljevina, v coni A so bili srbski vojaki, ki so izvajali nasilje nad domačini in odvračali ljudi od tega, da bi glasovali za Kraljevino SHS, avstrijska propaganda je bila premočna, bile so tudi goljufije pri glasovanju in štetju, če omenimo le nekaj razlogov, da smo izgubili Karantanijo. Le majhna vasica Libeliče je tu posebnost, saj so borbeni domačini dve leti po plebiscitu zaradi svoje trme in narodne zavednosti dosegli, da so jih velesile vrnile matični domovini. Po Koroškem plebiscitu je Slovenija samo še izgubljala, z vsako novo državno tvorbo je je bilo manj.

Koroški plebiscit
V zadnjih letih je ob spominih na koroški plebiscit med ljudmi na naši strani Koroške slišati tudi kakšnega, ki na glas pribije, kako je škoda, da tudi naš del Koroške ni del Avstrije. To je seveda posledica politike in odnosa države do te regije. V Avstriji vidijo Korošci urejeno okolje, možnosti za zaposlitve, višje plača, cenejše so gradbene parcele, pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ni birokratskih ovir, mlade družine se selijo v Avstrijo, slovenski zdravniki delajo v celovški bolnišnici in drugje. Na robu Pliberka se začne avtocesta, ki nas popelje po vsej Evropi, slovenska Koroška pa životari v prometni izolaciji.

Leva politika Slovenije ne čuti kot svoje države
Tako razmišljanje, kot ga je mogoče slišati na Koroškem, bi moralo biti resno opozorilo slovenskim oblastem, saj se vidi, da nekateri danes Slovenije ne čutijo kot svoje države. Resda Slovenije kot svoje države ne čutijo tudi premnogi drugi, predvsem najrazličnejši prišleki v Slovenijo, ki jim srce bije drugje. Bolj žalostno je, da Slovenije kot svoje države ne čuti leva politika, ki povzroča razkroj te države. Izjava Milana Kučana, kako samostojna Slovenija nikoli ni bila njegova intimna opcija, sodi v antologijo nacionalnega izdajstva, hkrati pa je skrajno nevarna, saj mu horda partijskih podložnikov slepo sledi.

Toda napajajmo se z duhom Libeličanov, ki se niso pustili, da bi o njihovi usodi odločali drugi! Uprli so se velikim in močnejšim. Z uporom in vztrajnostjo so zmagali.

Miro Petek

  • Amerikanc

    Protest bi prišel precej bolj do izraza, če bi ga organizatorji izvedli na stožiških katakombah, kjer bi prišla do izraza vsa beda Jankovićeve gradbene sposobnosti.

  • AlojzZ

    “Leva politika Slovenije ne čuti kot svoje države”

    Kaj če bi začeli uporabljati pravilne besede? Tedaj bi morali zapisati: “Udbomafija Slovenije ne čuti kot svoje države.”

  • Nata

    + + + + + +sijajen članek g. Petek.
    ” Po Koroškem plebiscitu je Slovenija samo še izgubljala,
    z vsako novo državno tvorbo je je bilo manj “. . . . . . .
    Saj navsezadnje jo pa bomo še izgubili !!

  • rubec

    Odlično Petek, sedi pet.

    • Vera

      Kaj 5 , kar 10- ko si zasluži g.Petek za članek.

  • francelj3

    Žal se je izkazalo, da so dedki in babice današnjih koroških Slovencev ravnali modro, ko so glasovali za Avstrijo. Prihranjeni sta jim bili dve desetletji srbskega komandiranja, ko so Srbi s Slovenijo ravnali kot z vojnim plenom, uničujoča vojna, ko so komunisti v Sloveniji pobili na stotisoče ljudi, od tega na desettisoče Slovencev, in nato štiri desetletja in pol komunističnega terorja, nesvobode, siromaštva, gospodarskega zaostajanja in srbskega izkoriščanja, ko je vse, kar je nastalo v Sloveniji vrednega, odšlo po Savi navzdol. Leta 1945 je pedofil Koroško podaril Avstriji, Trst in druge slovenske regije z 200.000 Slovenci pa Italiji za dobrih desettisoč Slovencev, da jih je lahko dal pobiti. In danes? V osemindvajsetih letih “samostojnosti” smo domovino izgubili, saj je vprašanje, ali ob vsem uvozu tujcev z balkana in arabije,še lahko rečemo “samo milijon nas je”, postali smo drugorazredni državljani, nadaljuje se komunizem in gospodarsko zaostajanje celo za državami bivšega vzhodnega bloka. Pri tem pa Avstrija gospodarsko cveti in njeni državljani živijo čedalje bolje. Prava reč, če jih čedalje manj govori slovensko. V Slovenijo si prav nič ne želijo niti takrat (na primer 2004-2008), ko imamo razmeroma normalno oblast.
    Napaka je bila, da smo bili tretirani kot srbski vojni plen in nismo dobili pravice do plebiscita po vsej Sloveniji!

  • IZBIRA

    Domovina jim je SFRJ, država RS pa bankomat.

  • RATATA

    Naši vprašani rojaki so povedali, da hočejo še vedno bivati v odnekdaj svoji Deželi….

    libeličani pa na spletni strani bebavijo, da je bila njiihova matična domovina Kraljevina Jugoslavija …… TKLE PIŠEJO: ##Prvo nedeljo v oktobru Libeličani že tradicionalno praznujejo svoj krajevni praznik. Začetek oktobra je tisti čas, ko so se Libeličani in Libeliče po dveh letih življenja pod tujo državo vrnili v svojo matično domovino, takratno Kraljevino Jugoslavijo. Od tega zgodovinskega dogodka je minilo že 97 let. …itd…##https://www.libelice.si/index.php/2019/10/08/97-let-od-takrat/

    O Karantaniji, Koroški, // Avstriji — obnovljeni v mejah ispred anšlusa

    Druga republika stoji na temelju slovenskega protinacističnega odpora in na žrtvovanju Korošic in Korošcev, ki so izgubili življenje v času nacističnega nasilja na Koroškem.

    Ni namreč mogoče prezreti zahteve, ki je našla svoj prostor v Moskovski deklaraciji (1943). Takrat so v Moskvi Angloameričani postavili na mizo povojno obnovo Avstrije. Soglasje je bilo doseženo z zahtevo, da mora Avstrija, če naj »zasluži« državnost, tudi sama dejavno sodelovati pri osvoboditvi izpod nemške okupacije.

    Izpod okupacije tuje vojaške sile se seveda lahko osvobajaš zlasti, če ne edino, z orožjem!

    Iz razstave v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju, iz prispevkov k obletnici Državne pogodbe (www.staatsvertrag.at) in iz splošno znanih zgodovinskih dejstev je očitno, da se je edini oboroženi protinacistični odpor v okupirani Avstriji dogajal na Koroškem in Štajerskem, kjer so se slovenski partizani borili proti nemškemu/okupatorjevemu nasilju. Zgodovinarji (npr. Gerhard Jagschitz 30. 11. 2004) ugotavljajo, da je bil oborožen odpor le »na jugu« in še ta »komunističen« in»ideološko instrumentaliziran« (kar so formulacije v službi dnevne protislovenske politike), drugje po državi pa je šlo izključno za posamezne primere, sporadične, osebne, kar je dobilo kasneje videz »folklore«, ki so jo sicer zaradi zahtev »deklaracije« nekoliko poveličevali …

    Kakorkoli že. Nesporno je edini argument, na katerega se je bilo mogoče sklicevati, ki ga je zahtevala Moskovska deklaracija, in na podlagi česar je bila Avstrija lahko razglašena za »prvo žrtev«, koroški partizanski odpor in številne civilne žrtve nasilja nad Slovenci. Tako so Korošci – partizani in civili – »plačali« ceno avstrijske državne pogodbe, so torej pravi temelj Druge republike (Kakor s(m)o bili Slovenci temelj Habsburške Avstrije – in enako zlorabljani in zatirani!).

    Lahko si je predstavljati, kako silno to dejstvo bode Heimatdienst, in kako silno ta resnica bode tudi neko politično opcijo in neko (vse)mogočno vesoljno skupnost. A resnica je tu in tu ostane. Kakor ostane resnica, da s(m)o Slovenci znova žrtev perverzne zlorabe politike in ideologije ne le v Slovencem sovražnih okoljih, marveč tudi in še zlasti kar med seboj.

    Iz boja rodoljubov, trpljenja ubogih ljudi, katerih edini greh je bil, da so vedeli in povedali, da so Slovenci, od nekdaj doma v svojih koroških domačijah, iz kupov obglavljenih trupel v Gradcu in na Dunaju je zrasla država, ki se iz svojega temeljnega kamna danes norčuje …

    Še tako bleščavo besedovanje, klanjanje in rokovanje na belvederskem balkonu ne prekrije te preproste resnice.##
    http://www.domovinasospomini.eu/objave_v_delu_o_karantaniji,_koroski,_avstriji.html

    O slovenski starobitnosti v srednji in južni Evropi pa pričajo zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci že v stari kameni dobi med 10. in 8. tisočletjem pred sedanjostjo in so dobro razumljiva v slovenščini. (CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.1/2. VODOPIVEC, Vinko, 1941Razbiranje ilirskih jezikov / Vinko Vodopivec. – Ljubljana : Jutro, 2011 ISBN 978-961-6746-53-3 258359040)

  • Vlado77

    Slovenci nikoli niso delali nič na nacionalni zavesti. Bili del Avstro-Ogerska cesarstva potem SHS in Jugoslavije. Nikjer nismo imeli nekih pravic in se s tem sprijaznili. Jugoslavija je bila v resnici Srboslavija. Tudi danes ni nacionalne zavesti in ponosa. To se čuti med mladimi. Biti Slovenec in državljan te države je malokomu v ponos. Sveda drugače velja za Srbe in Hrvate. Prav zaradi tega zgubljamo s sosedi Hrvati. Koroški plebiscit je bil očitno zgubljen zaradi srbov. Tržaško in goriško pa zaradi komunistov in diktatorja Tita. Istro zaradi Kardelja in popuščanja hrvatom in Titu.Arbitražni sporazum je bil spet polom. Tudi če bi dobili vse kar je bilo v sporazumu bi bila Slovenija manjša kot pred začetkom zadnje vojne. Pahor pa “Eureka”. Prvi govorec 10.Okt. Tone Kuntner je imel v zvezi s tem odličen govor “za hlapce rojeni za hlace vzgojeni” To je žal kar res še danes deluje. Z “odra” je odšel jezen- dvomim, da je ta govor imel nek veji impact na hlapce Slovence.

  • xtc

    Kruto dejstvo je,da bi bilo za Slovence dosti bolje ,če bi ostali pod Avstrijo vsaj Štajerce,kar lahko vidimo danes.
    Koroški Slovenci in njih zavest ni izginila,država je malce bolj urejena itd.
    Vsaka nova vrnitev tumpastih Slovencljev v Balkanske zveze nas je dražje stala.

    • Vera

      Takoj sem za,da si priključimo Avstriji .

  • Vera

    Na shodu , me je najbolj motila mlačnost skoraj vseh govornikov , razen gospe iz Dolenjske,ki je znala povzdigniti glas .Organizatorji protesta bi morali biti odločni,neomajni v svoji zahtevi za ozvočenje,kajti,če je lahko plačljiva RTV SLO imela na prizorišču pred Prešernovim spomenikom svoj kombi, bi moralo biti dovoljeno tudi tistim,ki so shod proti vladi in krivicam pripravili . Upam, da se bo s kulturnimi protesti nadaljevalo po vsej državi, toda bolj glasno in z več upravičenimi zahtevami vladi in njenim institucijam .

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!