Sesti za mizo iskanja resnice

France Cukjati, predsednik Zbora za republiko.

Skozi vso zgodovino so vojne pomenile človeštvu največjo nadlogo. Nekoč je šlo v glavnem za materialne motive. Za osvajanje ozemlja, ropanje, nabiranje sužnjev itn. Nato so se vojne vse bolj navdihovale v ideološkem svetu, vse do nacistične utvare o arijski rasi in Marksovi blodnji, da morajo zaostali razredi umreti v revolucionarnem holokavstu. Danes pa imamo predvsem ideološke vojne, ki pa so po svoje prav tako surove in brezobzirne.

Spomnimo se lanskega napada zveze borcev na novinarja Jožeta Možino, ki je v oddaji Pričevalci gostil zgodovinarja Jožeta Dežmana. Ali letošnjega ponovnega razbijanja križev in pisanja po stenah sakralnih objektov “Smrt klerofašizmu”. Ali protesta proti predstavitvi knjige Romana Vodeba Prvi spol na zadnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Ali …

Lahko bi v nedogled naštevali spopade te vojne idej oziroma vojne svetovnih nazorov. V omenjenih primerih gre predvsem za pojmovanje in vrednotenje NOB-ja, Titovega lika in komunizma, kot ga Slovenci poznamo iz lastne izkušnje. Pri “klerofašizmu” gre za podlo enačenje krščanstva s fašizmom, pod katerim so trpeli predvsem Primorski Slovenci in njihovi duhovniki. V primeru knjižnega sejma pa gre za napad na pisatelja oziroma na ljudi, ki menijo, da sta moški in ženski spol naravne danosti, ki človeku pomenita veliko bogastvo in zaslužita vse spoštovanje.

Kaj je skupno vsem tem trem in vsem drugim podobnim spopadom, ki jih tudi v Sloveniji tako pogosto srečujemo?
Najprej to, da pravzaprav sploh ne gre za spopad, ampak za “napad” na drugače misleče. Nihče zvezi borcev ne prepoveduje, da na svojih srečanjih nosijo partizanske kape z rdečo zvezdo, častijo svoje heroje in si še naprej govorijo svoje zgodbe. A zakaj tako pobesnel napad, če kdo javno – vljudno in argumentirano – pove drugačno mnenje, drugačno zgodbo o naši polpretekli zgodovini? Nihče tudi ne nasprotuje damam iz LGBT, ki prisegajo na svojo ideologijo o spolu. A zakaj tako pobesnelo nasprotovanje, če si kdo drzne javno povedati svoje mnenje, da je gender-ideologija skregana ne le z zdravo pametjo, ampak tudi s spoznanji biologije in biomedicine? Postopoma, korak za korakom, se agresivno uveljavlja nova “elita”, ki je prepričana, da je le ona poklicana predpisovati, kaj smemo drugi misliti in govoriti. No, kot so na knjižnem sejmu rekle aktivistke, nam ne nameravajo odvzeti svobode misli, ampak le svobodo govora. A naj bo enkrat tudi njim in vsem borbenim aktivistom “kulturnega marksizma” jasno, da svobode govore si pa ne bomo pustili odvzeti. Nikoli več!

Ne gre za spopad idej
Ne gre torej za spopad idej, gre za enostranski napad na zdravo pamet. Oziroma za napad na zgodovinske in biološke dokaze, napad na “resnico”. A čim bolj ta napad, ki prihaja s strani nosilcev zgodovinskih mitov oziroma nosilcev čudnih ideologij o spolu, postaja agresiven, tem bolj sproža pričakovan odpor in tako dobimo klasičen “spopad med lažjo in resnico”, ki je vso zgodovino prisoten. Tudi v Sloveniji. In to predvsem zadnjih osemdeset let! Tisti, ki so na strani resnice, vedo zanjo, živijo z njo in je ne izganjajo iz svojega svetovnega nazora. Pomirjeni in trdni so v sebi. Ob tujih, neutemeljenih in nepreizkušenih ideologijah se ne čutijo ogrožene. Vedo, da resnice ni mogoče izničiti, narediti, kot da je ni. Nihče jim je ne more ukrasti. Taki ljudje se ob nesmislih, kot jih zastopa “kulturni marksizem” s svojo LGBT, le nasmehnejo. Spopad sprejmejo šele takrat, ko take potvorbe in izmišljotine sprejme državna oblast in jih začne vsiljevati vsem državljanom in njihovim otrokom. Takrat pa je konec igre! Takrat gre zares.

Če človek ravna v nasprotju z notranjo vrednotno shemo, postane nemiren
Znano je, da ima vsak človek nek celostni pogled na svet, nek svoj svetovni nazor, ki vključuje določen vrednotni sistem in ki daje življenju določen pomen in smisel. Če človek ravna v nasprotju s tem nazorom, s to notranjo vrednotno shemo, postane nemiren in neizpolnjen. Če takega ravnanja ne more ali noče spremeniti, potem se za pomiritev konflikta kaj hitro zateče k spremembi ali celo slepemu sprejemu novega nazora. Ob nazoru, ki temelji na zmoti ali celo na očitni laži, pa se človek prej ali slej notranje zlomi ali pa postane agresivno sovražen do nosilcev drugačnega nazora, za katerega podzavestno sluti, da temelji na resnici. Te resnice pa on sam noče ali ne more sprejeti, saj bi s tem sebi in drugim priznal, da je zavozil svojo mladost in svoje življenje.

In tu smo pri bistvu ideološkega sovraštva, ki ga še vedno in vse bolj tudi in predvsem v Sloveniji doživljajo nosilci krščanstva in zagovorniki tiste konservativno-demokratične opcije, ki svoj nazor temelji na resnici. Tudi v množičnih pobojih prejšnjega stoletja najdemo to sovraštvo. Leta 1993 je harvardski profesor Samuel P. Huntington napovedal, da bo tretja svetovna vojna “spopad civilizacij”, to je spopad na relaciji zahodne in ne-zahodne civilizacije. Danes bi tema sprtima stranema zagotovo dodal še “kulturni marksizem”, ki hoče še pred radikalnim islamom uničiti zahodno evropsko kulturo, kot se je rojevala in zorela dva tisoč let.

Edino orožje, ki ga imamo, je tudi edino, ki v tem grozečem spopadu lahko zmaga. To je Resnica. In edina pot je pot pogovora in iskanja resnice. Če si bomo pustili odvzeti svobodo govora, bo zahodna civilizacija ostala brez zadnje možnosti preživetja. Primeri, navedeni na začetku kolumne, odkrivajo bolj resna ozadja, kot bi si jih lahko zamišljali v še tako črni domišljiji.

France Cukjati, dr. med.