V knjigi Za demokratično in evropsko Slovenijo s podnaslovom Proti totalitarizmom, ki je izšla pri založbi Nova obzorja v začetku aprila, sem zapisal, da bo »Slovenija res na pravi poti šele, če bo desnosredinskim strankam, tem, ki se zavzemajo za povezovanje in ne izključevanje, uspelo konec aprila zmagati na volitvah in sestaviti vlado. Pri tem sem pojasnil, zakaj bi bilo to dobro.
“Zato, ker bi to pomenilo, da bi imeli v zgodovini samostojne države drugič zapored desnosredinsko vlado. Vlado, ki posebej izpostavlja demokratizacijo in osamosvojitev kot ‘vrednotno središče nacije, kot sedež svetega’, o čemer je v svoji knjigi Ustanovitev Slovenije leta 2018 pisal dr. Peter Jambrek. Gre za obdobje štirih let (1987–1991), ko se je oblikoval in izpeljal program ‘nacionalne osamosvojitve’. S tem bi se vzpostavila možnost, da se slovenska družba vsestransko (politično, medijsko, gospodarsko in kulturno) uravnoteži in se v pravi/dobršni meri ne samo teoretično, ampak tudi praktično vzpostavi pravo, resnično ravnotežje med vsemi tremi vejami oblasti.“
Pri tem sem spomnil na sistem “checks and balances” (zavore in ravnovesja), o katerem so že pred stoletji pisali številni evropski razsvetljenski misleci. Z njim so predpostavljali razpršitev politične moči na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Pri tem ima vsaka od njih približno enako odgovornost in moč, “da prepreči dominacijo enega človeka, skupine ali veje oblasti“. Tako bi bila vzpostavljena možnost, da v Sloveniji končno pride do modernizacije sodne veje oblasti, v kateri še vedno straši duh nekdanje partije. Samo spomnimo se montiranega sodnega procesa Patria in številnih drugih primerov, ko so se tako sodstvo kot organi pregona zlorabljali za politične potrebe. Za obračun z desnosredinsko politično opcijo.
In sem še dodal: “To bi bil nedvomno znak, da smo na pravi poti, na poti prave demokracije in prave evropske Slovenije. S tem bi se naša država dokončno institucionalno modernizirala, o čemer je v svojem zadnjem intervjuju za Demokracijo septembra 2002 govoril in si želel pokojni Jože Pučnik. Zato bo treba iti na volitve in glasovati za demokratično in evropsko Slovenijo! Za Slovenijo brez totalitarizmov! Da bo Republika Slovenija dobrih trideset let po osamosvojitvi končno osvobojena in se bo lahko s polnimi pljuči usmerila v prihodnost! Za boljši jutri nas vseh!“
Revanšizem z veliko začetnico
No, kot smo videli, velik del slovenskega volilnega telesa ni razmišljal tako, ampak je nasedel pavšalnim in demagoškim floskulam o tem, da Janševa vlada uvaja diktaturo v državi in da gremo v smeri Orbánove Madžarske. Da se po državi širi fašizem. Seveda je resnica povsem nasprotna. Prejšnja vlada si je prizadevala, da bi se slovenska družba vsestransko pluralizirala in da bi se vzpostavilo politično ravnotežje v vseh njenih segmentih. Hkrati je dominantnim levičarskim medijem na čelu z RTVS in POP TV uspelo v javnosti ustvari vtis, da je v državi kljub odličnim makroekonomskim kazalnikom vse narobe. In zato je z veliko razliko zmagalo votlo instantno Gibanje Svoboda, ki je populistično obljubljalo “svobodo” in ukinitev kakršnih koli proticovidnih omejitev.
Kot je pokazal prvi teden nove (socialistične) vlade pod vodstvom Roberta Goloba, smo zdaj priča ekspresnemu in brutalnemu kadrovskemu cunamiju, kot ga po demokratizaciji in osamosvojitvi Republike Slovenije še nismo videli. Revanšizmu z veliko začetnico. V karseda najkrajšem času skušajo obračunati z vsemi kadri, ki vsaj malo dišijo po (tretji) Janševi vladi (celo s takimi, ki so povsem nepolitični strokovnjaki, kot je na primer direktor NIJZ Milan Krek), in na njihova mesta nameščajo ljudi s politično izkaznico GS, SD in Levice. Nova vlada je tako že na svoji prvi seji sprejela sklep, po katerem morajo ministrstva pripraviti pregled vseh zaposlitev od 1. januarja 2020 do dneva prisege Golobove vlade. Če bi tak sklep sprejela prejšnja vlada, bi bila takoj tarča medijskega pogroma. Ker pa je ta sklep sprejela “prava vlada”, je vse normalno. Celo povsem spolitizirana in nekredibilna informacijska pooblaščenka je zadevo pravno “požegnala” …
Metod Berlec