Slovenija, naša država

Zala Tomašič (Foto: Demokracija)

Navadno se je laže osredotočiti na negativne stvari in biti kritičen do vsega. Posebno Slovenci smo taki v odnosu do svoje države. Res je, da zdajšnja vlada veliko ljudem otežuje optimističen in pozitiven odnos do Slovenije, vendar se je vsaj v času božiča treba spomniti, kako srečni in hvaležni smo lahko, da sploh imamo neodvisno in mednarodno priznano državo. Veliko številčnejših in bolj znanih narodov nima tega privilegija ali pa se je zanj borila v večletnih in krvavih vojnah. Čeprav je ob izjavah našega predsednika vlade velikokrat težko ne izgubiti živcev in kritizirati vsega, moramo ostati ponosni na svoje dosežke, na Slovenijo in slovenski jezik. Vlado in poslance se vedno da zamenjati, državo pa težko. 

Lastna država in samostojnost sta neprecenljivi. Stoletja in stoletja je bil slovenski jezik zatiran, prav tako slovenski narod. Dejstvo, da smo preživeli s svojo kulturo in jezikom kljub majhnemu številu prebivalstva, je izjemno in tega ne bi smeli pozabiti. Z lahkoto je lastno državo vzeti za samoumevno, ko nikoli nismo poznali ničesar drugega, Vedno več nas bo , ki smo bili rojeni v samostojni državi.

Mladi dandanes mešajo slovenščino z angleščino in skoraj nemogoče je slišati pogovor med mladimi brez besed, kot so “random”, “nice”, “hang” ter drugih angleških besed in fraz. S tem se vztrajno, a počasi siromaši slovenski jezik. Podobno je s socialnimi omrežji, na katerih so opisi slik in statusi med mladimi Slovenci redko v slovenščini, čeprav so skoraj vsi njihovi prijatelji Slovenci.

Pomanjkanje nacionalnega ponosa
Prav tako Slovencem primanjkuje narodnega ponosa. Velikokrat se zdi, da bi se raje do mrtvega sprli glede političnih prepričanj, kot pa stopili skupaj in se združili kot Slovenci, čeprav je jasno, da se ne strinjamo vedno. Smo en narod in živimo v eni državi. Slovenija je neodvisna in mednarodno priznana država, nekaj, kar si danes želi veliko narodov, vendar nima te sreče (na primer Katalonija). Mednarodno priznanje ni enostavno in dejstvo, da smo ga pridobili in da imamo v Organizaciji združenih narodov enakovreden glas kot največje in najmočnejše države na svetu, je izjemen dosežek. Imamo svojo vlado, svoje zakone, svoje ozemlje in vse druge države to priznavajo in se v naše notranje zadeve ne vmešavajo. Naša notranja nepolitična nestrinjanja so v mednarodnem okolju nepomembna in zavedati se moramo, da brez lastne države teh sploh ne bi imeli.

Slovenija praznuje 29.rojstni dan samostojnosti in enotnosti. (Foto: STA)

Foto: STA

Vrednosti nečesa se zavedamo šele, ko to izgubimo
Kar pa se tiče zdajšnje situacije v Sloveniji oziroma političnih voditeljev, njihovih odločitev in stvari, ki v Sloveniji ne delujejo, jih lahko spremenimo le mi sami, tako da volimo ljudi, ki vedo, kaj Slovenija potrebuje, in ki so zmožni to tudi narediti. Predvsem pa potrebujemo politične voditelje, ki bodo vedno postavili Slovenijo in njen interes na prvo mesto. Članstvo v Evropski uniji in Organizaciji združenih narodov je ogromna prednost in Slovenija bi jo morala bolje izkoristi. Znotraj obeh organizacij bi morali biti veliko bolj aktivni in izkoristiti svoje mesto pri mizi, saj je naš glas enakovreden glasu drugih držav ne glede na njihovo velikost. Ni opravičila za neaktivno sodelovanje v Evropski uniji, saj je tam vključno z nami le 28 držav.

Res je, da naše zdravstvo, šolstvo, infrastruktura, skoraj vsak resor potrebuje spremembe in izboljšave, ampak vsake toliko časa se je treba osredotočiti na to, da so vse te stvari naše in jih uravnavamo sami znotraj svoje države. Niso vezani na nobeno drugo avtoriteto, temveč na nas. Podobno je s slovenskim jezikom, čeprav ni priljubljen jezik, kot je angleščina, je to naš jezik, ki odraža našo kulturo. Ponosni moramo biti na svojo državo in njeno neodvisnost in je ne jemati samoumevno. Velikokrat pregovor, da se zavedamo vrednosti nečesa, šele ko to izgubimo, drži, vendar bi bila izguba samostojne države prevelika lekcija za nas.

Zala Tomašič