V noči na nedeljo bomo spet premaknili kazalce za eno uro. Tokrat naprej. Vsako leto znova se ob tem sprožijo tudi vprašanja o smiselnosti tega početja. Ali to res potrebujemo? Kakšni so pravzaprav razlogi, ki govorijo v prid premikanju kazalcev? Najbrž morajo biti kar tehtni, saj preskakovanje z zimskega na poletni čas povzroči precej zmede. Vsaj enkrat, takrat, ko gre za prehod na poletni čas, pa tudi nemalo zamud. Še dobro, da je vsaj nedelja.
V svetu je danes okoli 70 držav, med njimi tudi Slovenija, ki uporabljajo poletni čas in torej dvakrat na leto premikajo urne kazalce. Nekatere države, med njimi Rusija, Japonska in Kitajska, so izstopile iz te družbe, veliko pa je tudi takšnih, ki vanjo sploh nikoli niso vstopile. Kje torej tičijo razlogi za eno ali drugo odločitev?
Islandija se na direktive EU ne ozira
Ideja o poletnem in zimskem času je nastala pred dobrim stoletjem. Znanstveniki so namreč prišli do spoznanja, da bi bilo dobro dnevno svetlobo bolje izkoristiti in za eno uro podaljšati dan, saj bi to posledično pomenilo, da bi ljudje začeli pozneje prižigati luči. William Willet, angleški gradbenik, je bil med prvimi, ki je leta 1907 predlagal prehod na poletni čas, a mu s svojimi argumenti ni uspelo prepričati britanskega parlamenta. Kmalu so sledile tudi druge države. Nemčija se je za premik kazalcev odločila leta 1916. Na drugi strani Atlantika je ledino orala Kanada. Po drugi svetovni vojni so prehode na poletni in zimski čas večinoma ukinili, z nastankom energetske krize v šestdesetih in sedemdesetih letih pa se je ideja ponovno obudila.
V Sloveniji urne kazalce premikamo od leta 1983, ko je bil, leto dni prej, še v času SFRJ, sprejet Zakon o računanju časa, Evropska unija je poletni čas standardizirala leta 1996, štiri leta kasneje pa je bila na ravni EU sprejeta evropska direktiva o poletnem času. Edina država v Evropi, ki te direktive ne upošteva, je Islandija.
Kakšna je dodana vrednost premikanja kazalcev?
Ideja o poletnem času se je torej rodila in ponovno obudila zaradi varčevanja z energijo. To so bili časi, ko je bilo upravljanje z energijo precej drugačno kot sedaj. O energetski uniji še ni bilo ne duha ne sluha. Razmere so se res bistveno spremenile, zato se je smiselno vprašati, kakšna je danes dodana vrednost premikanja urnih kazalcev? Mnoge raziskave potrjujejo dejstvo, da zaradi uro daljšega dne gospodinjstva porabijo celo več elektrike, kar pomeni, da se enačba varčevanja z energijo ne izide. Seveda bi se našel tudi kakšen pozitivni učinki, toda na tehtnici se najbrž ne bi izšlo.
Kaj pa vpliv na zdravje? Prav gotovo obstaja. Vsaj tako pravijo strokovnjaki, ki trdijo, da ima poseganje v ustaljen bioritem negativen vpliv in zato slabša razpoloženje ljudi in njihovo zdravje. Tega vpliva ni mogoče kar zanemariti.
Premikanje kazalcev zagotovo ni tema, ki bi spadala med pomembnejša vprašanja prihodnosti Evropske unije. Ampak včasih takšne nepomembne stvari pokažejo, ali smo pripravljeni na večje podvige. Če se ne moremo dogovoriti o tako obrobnih temah, kot je premikanje kazalcev, in recimo, kje bi imeli sedež Evropskega parlamenta, kako se bomo dogovorili šele o tistih, ki so res pomembne. Takšnih nesmiselnih predpisov, kot je direktiva o poletnem času, se je skozi zgodovino Evropske unije nabralo zelo veliko. Ogromno jih imamo tudi v Sloveniji. Odpravljanje birokratskih ovir se začne pri majhnih stvareh. Če bi odpravili vse predpise, ki nam grenijo in zapletajo življenje, bi prihranili veliko časa in denarja. Direktiva, ki ureja poletni in zimski čas, bi bila lahko lep primer, da z debirokratizacijo in iskanjem najboljših rešitev mislimo resno. Argument, da mora nekaj obstati samo zato, ker je tako že več kot 20 let, pa seveda ne vzdrži nobene vsebinske presoje.
Romana Tomc