Preteklo sredo naj bi bili v Sloveniji deležni ene največjih stavk Štrukljevega sindikata SVIZ. Temu lahko tudi verjamete. Jaz ne. Trdim namreč nekaj čisto drugega. Sploh ni šlo za učiteljsko stavko, ampak za Štrukljev politični piknik, katerega namen je bil jasen. Pomemben del volilnega telesa od SMC prenesti k SD – če gre pa kdo še k Marjanu Šarcu pa tudi prav. Le čisti politični slepci tega niso videli.
Da je politično zaledje Štrukljevega sindikata leta 2014 v veliki večini glasovalo za SMC Mira Cerarja, ni treba posebej dokazovati. Štrukelj je preveč pameten sindikalist, oprostite politik, da ne bi znal v sedanjih političnih razmerah pravočasno ukrepati. To je z zadnjo stavko učiteljstva tudi naredil. Njegov temeljni cilj je bil viden iz lune. Volilno telo od SMC preusmeriti k SD, če pa kdo zaide k Šarcu pa nič hudega.
Ta dva govornika sta namreč predstavnika v vladi sodelujočih strank, ki odločata o plači učiteljev. Toda ne, stavkajoči učitelji so njima ploskali. Ploskali so torej vladi, ki določa višino njihovih plač. Proti komu so torej stavkali? Narobe svet torej. Mogoč le v Sloveniji. Zato trdim, da ni šlo za učiteljsko stavko ampak za Štrukljev politični piknik, katerega namen je bil prehod volivcev od SMC k SD. Ti volivci bodo junija 2018 torej volili tisto politično stranko, ki je na oblasti že 20 od 27 let samostojne Slovenije in je del problema, ne rešitve. Pa naj mi še kdo reče, da imajo volivci vedno pav!
Dr. Vinko Gorenak