Teater absurda

Odgovorni urednik Jože Biščak.

Drugače pač ne more biti. Medtem ko so prosovjetske vlade v državah srednje in vzhodne Evrope po 2. svetovni vojni premoženje podjetnikov “samo” nacionalizirale, je šla komunistična oblast na območju nekdanje Jugoslavije korak dlje – dobesedno poklala je cvet intelektualizma in podjetništva. V prvih državah se je podjetniško znanje lahko prenašalo iz roda v rod (čeprav samo v ozkih okvirih), v drugih ni bilo nikogar, ki bi vzgajal naslednike. In ko je padel Berlinski zid, se je to še kako pokazalo. Češka, Poljska, Estonija in druge države so se odprle, tržno gospodarstvo vzele zelo resno in zelo hitro napredovale (in še napredujejo), v teh krajih pa je ostala socialistična miselnost.

To se najbolj pozna pri temeljnem zakonu trga, se pravi zakonu ponudbe in povpraševanja, ki oblikuje cene. Bolestna želja, da bi administrativno oblikovali cene, je značilna prav za vse države, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije. Tako je Srbija pred dvema letoma sprejela (socialno) uredbo o sprejemljivih cenah kruha, s katero je predpisala, da lahko peki prodajajo osem odstotkov belega kruha iz moke T-500, 74 odstotkov polbelega kruha iz moke T-850 in 18 odstotkov drugih vrst kruha.

Oglejte si še: Mi in oni

Že to je bilo noro, da so birokrati predpisali, kolikšen delež nekega kruha lahko peki prodajajo, najbolj noro pa je bilo, da so administrativno določili ceno pri 0,37 evra. No, nek pek se tega ni držal in je pač spekel največ tistega kruha, po katerem je bilo največ povpraševanja. Celo več. Kruha ni prodajal po 0,37 evra, ampak po 0,33 evra (iz moke T-500) oziroma po 0,31 evra (iz moke T-850). Se pravi ceneje, ko je to določila država. Na vrata mu je potrkala inšpekcija, znašel se je na sodišču. V imenu naroda je bil obsojen, ker je kruh prodajal prepoceni! Sodbo je komentiral, da je razsodba “proti, ne v imenu naroda”. Imel je še kako prav.

V socializmu ni znana vrednost prav ničesar
Če gremo malo bolj na zahod, pridemo na Hrvaško. Tam je župan Murterja prišel na idejo (in z njo okužil še nekaj drugih kolegov), da je treba omejiti ceno, ne boste verjeli, francoskih rogljičkov. Pritoževal se je, da francoski rogljiček na otoku stane 1,08 evra, v Zagrebu pa samo 0,41 evra. Da je to krivično, je menil. In pokazal, da mu možgani poskakujejo v socialističnem ritmu. Cena nekega proizvoda se v svobodnih gospodarstvih oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, nanjo vplivajo številni dejavniki, tudi lokacija. Idealnega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem seveda ni, a koncept prostega trga ceno nečesa še najbolj približa realni ceni, medtem ko se v zgodovini še ni zgodilo, da bi nek centralni državni organ uganil “pravo” ceno za neko blago ali storitev, čeprav bi imel na voljo neomejeno število ljudi za načrtovanje in izračun cene. Socializem je namreč sistem, v katerem ni znana vrednost prav ničesar.

Ko je celo cena karavanškega tunela prenizka
In tako počasi pridemo do Slovenije, najbolj razvite republike nekdanje Jugoslavije. Tudi na tem koščku Evrope se nikakor nismo otresli idej o nadzorovanih in sprejemljivih cenah. Se spomnite, kaj je medijski mainstream pisal, ko je na prvem razpisu za gradnjo druge cevi skozi Karavanke turški Cengiz ponudil daleč najnižjo ceno? Da to ni realna cena, da je prepoceni. Si morete misliti?! Cena, ki bi bila za davkoplačevalce daleč najugodnejša, ni sprejemljiva, saj je prenizka! Totalne Butale! Tudi na zadnjem razpisu je bil Cengiz najcenejši in spet ista pesem. Za tako majhen denar se ne da zgraditi predora. Pa kdo je tu nor?

Foto: STA

Težko je državljanom izbiti iz glave refleks “pravih” in “pravičnih” cen, še posebej, ker v pomanjkanju ekonomskega znanja in ujetosti v socialistično razmišljanje z njimi manipulira medijski mainstream s svojimi litanijami o predragi kavi na Bledu ter o navitih cenah hrane in storitev na Hrvaškem, kjer še vedno letuje večina Slovencev. To z moralističnim zgražanjem izkorišča predvsem politika leve provenience, češ kako je mogoče, da nekdo brez njihove vednosti ali brez njihovega vpliva postavi tako ali drugačno ceno, ko pa oni najbolje vedo, kaj je prava cena za nek proizvod ali storitev. In večina državljanov verjame tej populistični retoriki o določanju “pravične” cene. Kar je čisti sadomazohizem, saj bodo na koncu to “pravičnost” plačali prav državljani.

Jože Biščak

  • Slovenec

    JEBENI TURŠKI MUSLIMANI LAHKO V SLOVENIJI DELAJO SAMO MRTVI!

  • RATATA

    Se spomnim, ko nam je o ekonomiji predaval Mojmir Mrak. O trdnosti valute vezane na močno gospodarstvo, inflaciji, določanju cen … No, nekako tako gre: če ima država močno gospodarstvo ima tudi močno valuto in obratno…
    Ampak zdaj imamo pa EUro mi, Nemci, Grki, Italjani …. Kako je to možno? fikcija!!

    • IZBIRA

      Možno tok kot yugo dinar, ki smo ga imeli Slovenci, Hrvati, Bosanci, Srbi,Ćrnogorci, Makedonci, Šipatrji JNA, Partija. Gre za segedin golaž. Eni morajo tudi zelje jest, čeprav ga nebi rabli (GB, D, P,). Drugi imajo tudi nekaj mesa (Grčija, Slovenija). čeprav ga niso zaslužili. No, nekateri v SFRJ so jedli samo meso,ki si ga niso zaslužli (JNA, Partija, Srbija).

      • RATATA

        No, nardili so eno državo iz Kraljevine Srbije ter ozemelj, ki jih je okupirala, Dalmacije in slovenskih Dežel. Bila je pač ena država in je morala imeti eno valuto.
        Večji problem je bila menjava prejšnje valute, ki so jo srbijanci menjali za četrtinsko vrednost, da so nam, živečih v slovenskih Deželah zadali hud finančni udarec!!

        • IZBIRA

          Podlage, koristi, namen in cilji za skupno valuto so različni. Nacionalizem, solidarnost, konformizem, ekonomska moč…
          Okoliščine tudi, diktatura, demokracija, ideologija, združevanje…

    • tohuvabohu

      Imajo ga tudi Črnogorci. Kako je to mogoče?

      • RATATA

        Sve je moguće pri crnogorcima! I euri i droga i osveta, samo to nije oguće, da bi radili.

  • Basileus

    Smrad Biščak bi lastno mat prodal, gobca pa o poštenosti.

    • xtc

      Pove ekonomski debil.

  • xtc

    Načeloma se strinjam z Biščakom,a najnižja cena še nujno ne pomeni enake kvalitete izdelka ali storitve
    Naj Biščaka popravim takole v Švici,ki je ena izmed najbolj konkurenčno naprednih držav,me je kolega živeč tam podučil tegale,šlo je za nek gradbeni zaseben posel in je hotel podjetnik iz SLO z znatno nižjo ceno izriniti konkuranco,seveda je kmalu prilezla CH davkarija,ki je Balkanskemu podjetniku vrgla “narazen” knjige,kjer je hitro ugotovila vzroke za njegove nizke cene,nepravilno plačevanje davkov,dobaviteljev,prispevkov in davkov ter druge mahinacije-sedaj ni več podjetnik v Švici,ko je poplačal vse pufe in kazni in po letu zapora in prepovedi vstopa v Švico je doma na borzi
    Kaj želim povedati?
    Konkurenca je zdrava stvar,a ko začnejo stvari iztopati preveč iznekih okvirjev je v zadevi nekaj narobe-cenovna razlika v ponudbi od 5-15% še nekje gre več pa je zelo vprašljivo ali vse dluje po zakonih in tržni zakonitosti.
    In nenazadnje ponudba Chengiza je nekje ekvivalentna -Avstrijski na oni strani tako da to ni sporno.
    Nekontroliran dumping,pa vodi v gospodarsko katastrofo in z tržnim gospodarstvom nima nič-v stilu samo ,da poplačam lizinge in kredite(obrok) potem pa bo že-to ni nobena poslovna logika niti tržno gospodarstvo.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!