Prišel je trenutek, ko je treba zavarovati zunanje meje Evrope in znova obuditi dvom, ki meče senco na humanitarne organizacije. Poleg tega je treba dodatno nadzorovati južno mejo Libije, da ne bi ta nestabilna država postala prenapolnjena z migranti in tako tempirana bomba, iz katere se bo vsak čas vsul val migrantov proti stari celini.
“Kdor se izkrca v Italiji, se izkrca v Evropi.” S tem stavkom je novi predsednik vlade Giuseppe Conte nastopil v Bruslju, kamor je šel, da bi odprl temo migracij. Tako se je prvič zgodilo, da so nekateri evropski voditelji začeli pogovore o izboljšanju varnostnih sistemov na zunanjih mejah Evrope.
Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je predlagal, da bi realizirali podoben načrt, kot je bil dogovorjen s Turčijo: 6 milijard evrov v dveh obrokih, da bi blokirali libijski koridor in preprečili migrantom pot iz severne Afrike. Evropska unija mora reagirati takoj. Ne moremo si dovoliti, da mine poletje, medtem ko tisoči obupanih išče boljše življenje v Evropi in pri tem tvega svoja življenja v Sredozemskem morju.
“Ljudje se sprašujejo dve stvari: prva je, kako ustaviti prihode migrantov v Evropo. Druga je njihova vrnitev. To je želja ljudstva. Da obnovimo evropsko demokracijo, moramo delati v tej smeri,” je svojim evropskim kolegom dejal madžarski premier Viktor Orbán.
Da bi znova stabilizirali nadzor nad migrantskimi tokovi, je treba znova vzpostaviti red v Sredozemskem morju. Predvideti moramo zakon, ki bo zadeval ladje humanitarnih organizacij. Te v Sredozemskem morju delajo, kar hočejo, čeprav zakon za takšna dejanja predvideva kazen. Te ladje so zamenjale čolne in migrante vkrcavajo skoraj na obali Libije. Poberejo vse, kar se vkrca. To je nepojmljivo. Nekatere humanitarne organizacije so italijanske oblasti celo obsodile trgovine z ljudmi.
Evropa je na preizkušnji. Če ji bo uspelo, da se bo na področju migrantov izkazala kot resnična unija, ki temelji na solidarnosti in skupnih načelih, potem ima prihodnost. Če pa bo še naprej skupek držav, ki se brigajo le za svoje interese ali za interese posameznic, potem si moramo priznati, da je v zatonu.
Marco Gombacci