Postopek za vstop v Evropsko unijo je dolgotrajen, države, ki želijo vstopiti v zvezo 28. držav članic pa so dolžne zagotoviti demokratično oblast, vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic, delujoče tržno gospodarstvo ter pogoje za sprejetje zakonodaje in praks EU.
Slovenija je vložila prošnjo za članstvo v EU junija 1996, že leto in pol kasneje pa je Evropski svet Slovenijo uradno povabil k pristopnim pogajanjem. Status kandidatke, pridobljen leta 1999, je Slovenija s polnopravnim članstvom v EU nadomestila 1. maja 2004, takratni evropski komisar za širitev Günter Verheugen pa je že 4 leta prej dejal, da je Slovenija vodilna kandidatka za vstop v EU, predvsem zaradi dobro izpeljanih reform.
Na vstop v EU čaka pet kandidatk
Trenutno čaka na vstop v EU pet kandidatk: Albanija, Makedonija, Črna Gora, Srbija in Turčija. Za pristopna pogajanja je prav gotovo pripravljena Makedonija, ki se je izkazala tudi kot odgovoren in zanesljiv akter pri obvladovanju migrantske krize, evropske interese in Schengen pa je ščitila boljše kot marsikatera država članica.
Kljub temu da ima Turčija status kandidatke že od leta 1999, pristopna pogajanja pa potekajo dolgih 11 let, je Evropski parlament na novembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl resolucijo za začasno zamrznitev pristopnih pogajanj. Za resolucijo je glasovalo 479 poslancev, proti jih je bilo 37, 107 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Čeprav resolucija ni pravno zavezujoča in Evropski parlament nima pristojnosti za začetek prekinitve pristopnih pogajanj, upam, da volja 64 % poslancev ne bo prezrta.
Razmere v Turčiji so se drastično poslabšale
Razmere v Turčiji so se drastično poslabšale po julijskem neuspelem državnem udaru, številne neupravičene aretacije in nadzor, kratenje svobode govora, pregoni novinarjev in namera po ponovni uvedbi smrtne kazni pa so v nasprotju z osnovnimi elementi pravnega reda EU. Če k temu dodamo še izsiljevanja s strani turškega predsednika Erdogana glede reševanja migrantske krize in njegove nenehne grožnje z odprtjem meje, menim, da je odločitev evropskih poslancev več kot upravičena.
Z resolucijo smo Turčijo opomnili, da so svoboda govora in obveščanja ter pluralen tisk sestavni del vsake demokracije in tudi sestavni del Evropske listine temeljnih pravic. Objektivne, ažurne in celovite informacije pa potrebujemo tudi za dobre odločitve v zasebnem in poklicnem življenju.
Nasprotujem širitvi unije za vsako ceno
Širitev EU je dobrodošla, saj spodbuja gospodarsko rast, v nekdanjih totalitarnih državah pa krepi demokratično ureditev, vendar pa nasprotujem širitvi Unije za vsako ceno. Države, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, bi bile šibek člen, vrednote, na katerih temelji EU, pa bi bile postavljene pod vprašaj. To velja tudi za Turčijo, ki je resda pomemben gospodarski in strateški partner EU, vendar zaradi represivne politike nad prebivalstvom, ne more postati polnopravna članica Evropske unije.
Oživitev stikov med EU in Turčijo pa je odvisna predvsem od politične volje slednje: ali je Turčija pripravljena na sodelovanje ali se bo še naprej odmikala od demokratične evropske poti?
Patricija Šulin