V Sloveniji dobili dom, zdaj ji očitajo nelegalno ureditev?!

Datum:

Cerarjeva vlada prehaja v zaključni del in glede na dosedanje izkušnje lahko z veliko mero gotovosti napovedujemo, da se bo čas do njenega konca odvijal na več ravneh: prvič, to obdobje bo prežeto s populizmom in dajanjem različnih darov, da bi se prikupili volivcem. Drugič, še bolj pospešeno in brezobzirno bodo zaposlovali svoje kadre.

Dalje, priča bomo brezsramnemu ropanju, sprejemanjem neumne in škodljive zakonodaje in drugih ukrepov, kar nas bo teplo še dolga leta. In končno, na vseh ravneh bodo orkestrirano pospešili preganjanje Janeza Janše, kar je že nakazalo specializirano državno tožilstvo.

Želja temeljitega nadzora nad državljani
Ker se pozornost javnosti velikokrat izgubi v poplavi populizma in medijskega krmljenja ljudstva z bizarnostmi, je vendarle treba opozoriti, da se zakonodaja sprejema do konca mandata in je dolžna posebna pozornost prav do zadnjega dne.

V parlamentarnem postopku je novela Zakona o kazenskem postopku, ki je nujna že zaradi neustavnosti 149. b člena. Veljavna določba 149. b člena ZKP skorajda brez omejitev posega v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti, policija in preiskovalni sodnik sme odrejati ukrepe zoper vsakogar in to že v fazi le razlogov za sum, zadostuje že gola ovadba, ki je lahko tudi izmišljena. Pa ne samo to, grobih posegov v človekove pravice je bilo na tej osnovi kar precej, saj je tudi policija brez odredbe sodnika pridobivala podatke o posameznikovi komunikaciji kar od ponudnikov spletnih storitev, ne le operaterjev.

Policija razlaga, da je brez sodne odredbe posegala v to komunikacijo le takrat, ko se je posameznik zavestno odpovedal svoji pričakovani zasebnosti. Ta člen se je v postopku priprave novele zakona precej spreminjal in vprašanje je, kakšna vsebina bo na koncu sprejeta, glede na maniro te vlade pa lahko pričakujemo, da bo ostala intenca nadzora nad ljudmi povsem enaka, le drugače zapakirana. Tajni predpisi, ki jih še vedno imajo v policiji, in nadzor nad komunikacijami državljanov, pa je tisto, kar to vladajočo koalicijo zelo mika. Žalostno je, da se slovenska javnost na te napade na človekove pravice tako medlo odziva.

Imeli bi še status manjšine
Lahko pa se zgodi, da pravica do pitne vode do konca tega mandata ne bo edina neumnost, ki jo je ta koalicija zapisala celo v ustavo. Bil sem poslanec, ko smo v parlamentu sprejeli Deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Bilo je leta 2011 in od 72 prisotnih poslancev nas je za deklaracijo glasovalo 63 poslancev. Slovenija je s tem tudi v parlamentu pokazala svoj odnos do teh pripadnikov in ni razlogov, da bi se na normativni ravni dodajalo še kaj več.

Toda te dni se je pojavil apel poslancem državnega zbora, da s svojim podpisom podprejo in sprožijo postopek za spremembo slovenske ustave, kjer bi dodali 64. a člen (položaj in kulturne pravice narodnih skupnosti, po izvoru iz razpadle SFRJ, v Sloveniji) z novo dikcijo: “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon.” Čeprav dalje pišejo, da se s tem ureja njihov položaj le na simbolni ravni, to seveda ni res. In čeprav dalje ti predstavniki pišejo, da ne ciljajo na pravice, ki gredo madžarski in italijanski manjšini, tega enostavno ne gre verjeti. In tudi ni res, kot trdijo predstavniki teh skupnosti, da je v Sloveniji nelegalna ureditev odnosa do manjšinskih narodnih skupnosti, ki so po izvoru iz območja nekdanje skupne države.

Težko bomo našli države na svetu, kjer je na deklarativni, normativni in tudi dejanski ravni tolikšna skrb za manjšine vseh vrst, kot je to v Sloveniji. Ljudje iz ex-Jugoslavije v Sloveniji v nobenem primeru niso diskriminirani, lahko ohranjajo svojo kulturo in identiteto, najdemo jih na vseh položajih v državi, od župana glavnega mesta do parlamenta, ko nekateri niti ne znajo ali nočejo dobro govoriti slovensko, pa vse do visokih pozicij v medijih.

Ideja, da bi dobila ta skupina državljanov Republike Slovenije še ustavni status manjšine, seveda ni nova. Predstavniki teh združenj so dobro razmislili čas, ko bodo ponovno izpostavili to pobudo: v parlamentu ima tranzicijska levica ustavno večino in začelo se je tudi predvolilno trgovanje za te glasove. Najboljša rešitev tega vprašanja so takojšnje, predčasne volitve. Glede na to, da je tranzicijska levica že odprla novi list v bogati knjigi napadov na Janeza Janšo, se te volitve tudi bližajo.

Miro Petek

Sorodno

Zadnji prispevki

Novinarski zdrs: Eugenija Carl (RTV) napihnila zgodbo o umoru srnice

Lovec lovske družine Izola je včeraj odstrelil srno, ki...

[Video] “To je naš Notre Dame” – Zgodovinska danska zgradba v plamenih

Danska doživlja svoj "notredamski trenutek". Znamenita danska borza v...

Nemčija: Vladne stranke v krizi pred prihajajočimi evropskimi volitvami

V luči hude proračunske krize in težav, ki jih...

V štirih dneh čez mejo nezakonit vdor 429 tujcev

Policisti novomeške policijske uprave so v štirih dneh, od...