Vandalizem na različnih ravneh

Foto: STA

Zadnje čase doživljamo pravi frontalni napad ljubljanskega župana Zorana Jankovića na zdravstvene in kulturne ustanove našega glavnega mesta, ki imajo poleg vsega še vseslovenski pomen. Kaže, da naši zanamci ne bodo več pili vode iz pip, temveč se bodo morali zadovoljiti z ustekleničeno jankovščino, bolni in invalidi ne bodo več deležni rehabilitacije v pretesni stavbi zavoda Soča, dializa otrok bo odpadla z zamenjavo bolnišnice na Ulici stare pravde itd. Zadnja norost pa zadeva izselitev Zgodovinskega arhiva iz središča mesta. Vse to predlaga prav župan, ki bi mu moralo biti zdravje mestnega prebivalstva ter delovanje kulturnih in znanstvenih ustanov prva skrb. Je mar v ozadju tistih 29 milijonov dolga, ki mu ga je država velikodušno odpisala in si jih želi na vsak način z nečim finančno pokriti, kajti zadeva je vendarle nekoliko negotova in se morda le ne bo iztekla čisto po njegovih predvidevanjih? Ne razumem njegovih navdušenih podpornikov, ki vsega tega ne vidijo, ga hvalijo in varujejo pred roko zakona.

Doslej niti v najbolj globokem socializmu ni nikomur padlo v glavo, da bi uničil tako pomembno mestno ustanovo, kakršna je Zgodovinski arhiv. Ne glede na to, ali je bil po osamosvojitvi povzdignjen v ustanovo državnega pomena, je to še vedno arhiv mesta Ljubljane, v katerem je ohranjen večstoletni spomin na dogodke, povezane z mestom in njegovim prebivalstvom. Brez njega ne bomo več vedeli, kdo smo in kaj smo, niti ne bomo poznali stavbne zgodovine mesta.

Gre za še enega od načrtnih pritiskov, ki sodijo v sklop sistematične raznarodovalne politike naših levičarjev, namreč, treba je uničiti vse, kar je slovenskega, in nas potegniti v multikulturno godljo brez lastne identitete, kjer bomo veljali manj kot nič. Prav gotovo v srbski vasici rojenemu županu ni jasno, kaj mestni arhiv sploh je, očitno pa tudi ne njegovim svetnikom. Žalostno je, da ne vedo niti tega, da v njem hranijo tudi potrebne dokumente za urejanje pokojnin, zemljiških zadev in vsega drugega, kar nujno potrebujejo meščani. Velik del obiskovalcev arhiva niso raziskovalci, pač pa čisto navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi vprašanji in problemi.

Na ministrstvu dvignili glave, vlada pa tišči glavo v pesek
Prav zanimiva je pri tem drža kulturnega ministrstva, ki Jankovića podpira in je za selitev arhiva iz svojega proračuna izbrskalo celo nekaj denarja, čeprav dobro ve, da bo vse dragoceno arhivsko gradivo prej ali slej pristalo na cesti, saj ni niti teoretične možnosti, da bi za njegovo hranjenje do prihodnjega poletja kje našli in uredili primerne prostore. Namesto da bi na ministrstvu skušali preprečiti to norost, so dvignili roke, Šarčeva vlada pa tišči glavo v pesek, kot da se je to niti najmanj ne tiče. Nerešeno arhivsko vprašanje se namreč že leta preklada po mizah uradnikov na Maistrovi 10, medtem pa nam nenadomestljivi dokumenti o naši preteklosti gnijejo v neustreznih in prenatrpanih skladiščih po vsej Sloveniji. Tisti, ki o tem odločajo, so gluhi za vsa opozorila uslužbencev. Nihče ne pomni, kdaj smo v Sloveniji sezidali kako novo arhivsko stavbo. Celo temu namenjena vojašnica na Roški cesti je še vedno prazna in propada. Osrednji del Slovenije tako ostaja brez lastnega spomina. Danes se namesto resnega zgodovinopisja na sončni strani Alp bohoti pravljičarstvo. Piše se o izmišljenih dogodkih in pretakajo solze za pokojno balkansko državo. Obračanje resnice in plagiatorstvo brez navajanja virov so pri nas postali nekaj čisto običajnega, za kar gotovo ne potrebujemo zamudnega študija starih dokumentov. S tem se sami izločamo iz kroga civiliziranih evropskih narodov, ki precej bolje skrbijo za svojo kulturno dediščino.

Foto: Mediaspeed, STA

Kaže, da ima Janković zveste posnemovalce tudi v drugih slovenskih mestih. Mariborski župan Saša Arsenović in njegov predhodnik Andrej Fištravec sta se skupaj s svojimi podporniki enako kot Janković pri bežigrajskem stadionu odločila uničiti še eno delo našega mojstra Plečnika. Napoti jim je samostanska stavba na Ljubljanski cesti, v kateri je jezuitska kapela iz leta 1932. Redovniki morajo hišo v najkrajšem času izprazniti in v pol leta neznano kam pospraviti njen inventar. Spomnimo se samo, kako sta premier Marjan Šarec in minister za kulturo Zoran Poznič hvalila in v zvezde kovala našega arhitekta pred tujim občinstvom ob letošnji razstavi Plečnikovega sakralnega posodja v Vatikanu. Doma ravnata seveda popolnoma drugače in se jima ni treba pretvarjati. Sicer pa, kaj naj sploh pričakujemo od ljudi brez osnovne kulture. Zdi se, da je uničevanje Plečnikovih del posebnost naših županov. Pod Viko Potočnik smo izgubili njegovo Lectarijo na Kongresnem trgu. Plečnikova Ljubljana se vse bolj spreminja v balkansko prestolnico.

dr. Damjan Prelovšek

  • karlina

    Sicer pa, kaj naj sploh pričakujemo od ljudi brez osnovne kulture. Zdi se, da je uničevanje Plečnikovih del posebnost naših županov. Pod Viko Potočnik smo izgubili njegovo Lectarijo na Kongresnem trgu. Plečnikova Ljubljana se vse bolj spreminja v balkansko prestolnico. ŽALOSTNO, SKRAJNO ŽALOSTNO AMPAK RESNIČNO, NAMESTO ŠVICE SMO POSTALI NAJHUJŠI NA BALKANU !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

  • VERZIFIKATOR

    Janko Zopanko

    ARHIV MESTA BUTALE

    Mesto so Butale lepo, staro,
    pravijo, najlepše na vsem svetu,
    po županovem pa zdaj obetu
    poskrbijo še za staro šaro.

    Za arhiv butalski, saj dojame,
    kdor Butalec ni in ni iz mesta,
    staro šaro čaka bela cesta,
    ves arhiv hudič naj čimprej vzame.

    Stari so papirji zgolj nesnaga,
    mesto bo brez njih še bolj sijalo,
    kar umazanije je ostalo,
    čas naj neusmiljeni premaga.

    Kaj polnili z njo bi mestno hišo,
    že tako za pamet ni prostora,
    torej se arhiv seliti mora,
    strpajo ga v kakšno majhno nišo.

    Da za pamet v mestu ni prostora?
    Kaj, Butalci, vendarle je z vami?
    O arhivu kot o stari krami
    govorite, pa saj ta je nora.

    Nak, ni nora, pamet, ta nas vodi,
    glas iz mestne hiše se zasliši,
    naj arhiv požro nam čimprej miši,
    prepustimo takšni ga usodi.

    Pametni smo, veste, mi v Butalah,
    ni da grdobije bi hranili,
    ni da bi v arhivih jih pustili,
    prostor najdejo na mestnih žalah.

    Kakor vsaka stvar na svetu mine,
    minejo prečudovita mesta,
    kjer arhiv je, šla nekoč bo cesta
    in ne bo butalske zgodovine.

    Konec koncev je resnica znana,
    zgodovina da sramoto briše,
    čimprej naj zato nikjer ne piše,
    koga so imeli za župana.

  • Ivan Ivanovič

    Še pomnite tovariši?
    Ne, arhiv je končal v Ljubljanici.
    Hvala Bogu, tako zanamci ne bodo vedeli, kakšni kriminalci smo bili…

  • Vladimir

    pa tega trenerkarja so volili Ljubljanćani (čefurji)

    • Steiermark

      Onega, v Mariboru, tudi in to tisti, ki jih je opankar najrej uvozil za svoje potrebe, potem pa odstopil svojemu ludožerskemu rodžaku, v Mariboru!

  • karpelec

    Od zunaj uj , od znotraj pa fuj.

  • Bič Božji

    Jah, ustavite čefurje in levuharje že enkrat !!!

  • RATATA

    Ilirski šovinisti na položajih v osamosvojeni socjalistični mafijski Republiki Sloveniji bi Slovence še dandanes najrajš potoukli, kot so našega Ivana Cankarja!
    http://www.euportal.si/knjiznica/cankarjeva-smrt-je-bila-politicen-umor/

  • Artur

    Ne samo balkanska prestolnica postajamo balkanska država saj kar so butasti Slovenclji izvolili, to butasti Slovenclji imajo srbijance in šiptarja na oblasti, ki so za svoje “pridno” poskrbeli.

  • RATATA

    Zgodba s Slovenci v dvajsetem stoletju je v resnici zgodba o totalnem genocidu.
    VI PA TO OMENJATE KOT VANDALIZEM!!! kaj ne bi malo bolj premislili dr.? vandalizem izvajajo neki pijani navijači, ko slavijo zmago ali pa stresajo jezo zaradi poraza svojega ljubljenega kluba!!!!
    ***
    Če prej ne, je treba to dejstvo opaziti potem, ko je ameriški kongres sprejel izjavo o turškem genocidu nad Armenci (po Prvi vojni).
    Imeti je namreč treba pred seboj delež pomorjenih pripadnikov naroda: Armencev so Turki likvidirali 1,9 odstotka. In se nad tem genocidom zgraža ves Planet.
    Slovencev so znotraj “jugoprojekta” pomorili skoraj SEDEM (!!!) odstotkov (uradno štetje, ki se ni končano, in bo še kaj dodalo – pregnani / izseljeni pa sploh še niso upoštevani!!!).
    KAKŠEN GENOCID JE POTEM ŠELE TO?
    Če – kot rečeno – upoštevamo še pregnane in izseljene, je to preprosto ELIMINACIJA!
    In prav to – dokončanje genocida – je čaranje / norčevanje iz dosežka – osamosvojitve 1991 – ki je bilo zadnje upanje za obstanek nacije – (tudi) s finto “pokrajine”, namesto z dokončanjem osamosvojitve….

    Po sklepu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je bil genocid razglašen kot zločin proti človeštvu dne 9. decembra 1948.
    V mednarodnem pravu genocid ureja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.[1] Slovenija je podpisnica konvencije o genocidu od leta 1950.[2][3]
    V 2. členu konvencije je genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino:
    – pobijanje pripadnikov take skupine,
    – povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom take skupine,
    – naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
    – uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini,
    – prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.
    Enako se glasi definicija iz 6. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998.[4]

    Genocid v slovenskem pravu
    V Sloveniji genocid obravnava Kazenski zakonik Republike Slovenije in sicer v 14. poglavju »Kazniva dejanja zoper človečnost«.[5]

    Tako 100. člen opredeljuje:
    Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja:
    – pobijanje pripadnikov takšne skupine,
    – povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine,
    – naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
    – izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini,
    – prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino,
    se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
    Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni skupini zaradi razlogov iz osme alineje 101. člena itd. https://sl.wikipedia.org/wiki/Genocid

  • Nata

    Ker ne vem, kam bi pripela članek . . . zanimiv članek.
    Pa tudi komentarji so dobri.
    Sem mnenja, da ne potrebujemo revolucionarne ideje , ampak revolucijo !!
    Ko bi zamere gorele, bi veliko evrčkov prišparali. . . . . .pa pravijo, da na mladih svet stoji. A, ne na takih, ki prinesejo zamere staršev v svoje sedanje delo !!

    https://www.casnik.si/je-ze-prisel-cas-da-se-prekine-cikel-brezciljnosti/