Dominantni mediji, vključujoč javno televizijo, ki bi morala biti nepristranska in objektivna, so že nekaj dni polni informacij o »silovitih« in »množičnih« demonstracijah v Beogradu in Budimpešti. Vsi navajajo tudi število demonstrantov. Okoli 10.000 naj bi jih bilo, tako v Beogradu kot v Budimpešti. Poročajo tudi o demonstracijah rumenih jopičev v Franciji, toda o številu udeležencev demonstracij poročajo veliko manj. Kaj se torej dogaja? Kakšna je realna moč demonstracij? Kaj demonstranti sploh zahtevajo? Kakšno pa je mnenje večine prebivalcev? No, na ta vprašanja naši dominantni mediji ne odgovarjajo. Le zakaj? Seveda zato, ker so večinsko v službi levih dominantnih političnih sil. Zato si poglejmo nekaj realnih številk.
V Budimpešti proti “diktatorju Orbanu” protestira, po poročanju naših dominantnih medijev, okoli 10 tisoč ljudi. Glede na to, da je Madžarov 10 milijonov, je število protestnikov zanemarljivo malo – le okoli 0,1 odstotka prebivalcev Madžarske. Dominantni mediji pa ob tem povsem zanemarijo podatek, da je Orban, s svojo stranko Fidesz že na drugih volitvah zapored dobil več kot 60 odstotkov vseh glasov Madžarov. Najnovejše ankete pa mu kažejo še večjo podporo. Tu pa je zadrega naših dominantnih medijev, ki o tem sploh ne poročajo.
V Beogradu, prav tako, proti Vučiću “silovito” protestira okoli 10 tisoč protestnikov. Taki so podatki naših dominantnih medijev. Toda, kakšna je realnost? Srbov je nekaj nad 7 milijonov. To pomeni, da “silovito” protestira okoli 0,13 odstotka vseh Srbov. Je to veliko? Po moje sploh ne. Tudi v tem primeru pa je situacija jasna. Protestira torej minorna manjšina. Večina volivcev pa po najnovejših anketah namenja vse večjo in večjo podporo Vučiću.
Kaj torej v informacijah naših dominantnih medijev ni točno? Ja, praktično nič. Minorno število protestnikov, ki niti slučajno ne predstavljajo večine, razglašajo za pomembneže, ki “silovito” protestirajo. V demokracijah pač šteje večina volivcev in ne nekaj minornih desetink odstotkov nezadovoljnežev.
Vinko Gorenak