[Video] Pribac in njegova humanistična naivnost pri razumevanju moralne kakovosti partizanstva

Datum:

Britanski BBC, ki naj bi se mu majala tla pod nogami (“Defund BBC is the new Brexit.”) na podoben način kot slovenski nacionalki, je predvajal dokumentarec o partizanski bolnišnici Franji, ki ga je retvital tudi Dr. Igor Pribac, s pripisom, da je šlo za “biser človečnosti”, ki da “ji slovenska druga stran nima ničesar podobnega postaviti nasproti”. Oboje je vredno nekoliko obsežnejšega komentarja.

BBC, to je treba poudariti, ni nič kaj bolj zaupanja vredna televizijska hiša kot slovenska nacionalka. Večina novinarjev je levo usmerjenih, večina vsebin je levo usmerjenih. Ko gre za zgodovino, so kredence BBC – ja še poraznejše. Pred kratkim so v enem svojih dokumentarcev o življenju tipične britanske družine v času rimskega imperija, to prikazali kot rasno mešano, kjer je bil pater familias “temnopolti rimski centurion”. In BBC ni, kot vse državne televizijske hiše “na zahodu”, zadolžen le za ustvarjanje vizualno in produkcijsko kakovostnih dokumentarcev, s katerimi briše zgodovino belopoltih Evropejcev, temveč tudi za ohranjanje mitov o drugi svetovni vojni. V ta kontekst sodi tudi predvajanje dokumentarca o bolnišnici Franji, ki so ga seveda posneli skupaj in s pomočjo istomislečih, v iste mite verujočih Slovencev.

Igor Pribac je izrazito levo usmerjeni profesor iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki ne priznava načelne razlike med pravicami in privilegiji. Verjame, da so tisti, ki ju ločujejo, že zaradi tega “desničarji” in kot pravi, “ne spoštujejo človekovih pravic”.

Zaradi njegove pristranskosti in nerazumevanja pojmov mu torej ne gre verjeti njegovim razlagam o partizanstvu in o NOB. Očitno pristaja na mite o NOB in predvajanje dokumentarca na BBC – ju, dojema kot, da je “tujina prepoznala moralno kakovost partizanstva”.

https://www.youtube.com/watch?v=f1qg_ecl3Rc&t=3449s

Tudi, če na to pozabimo in zavoljo argumentacije privzamemo, da gre BBC – ju in Pribcu zaupati glede tega, kaj naj bi bilo glede bolnišnice Franje res, ima tvit Pribca cel kup problemov:

  1. V dokumentarcu BBC – ja sin partizanske herojke reče, da je v bolnišnici bil “celo en nemški vojak”. Tudi če velja, da je bilo “italijanskih nekaj več”, gre za jasno prirejanje narativa, če Franjo predstavite kot zgolj humanitarno organizacijo, ki ni diskriminirala niti okupatorjev.
  2. Situacije domobrancev in partizanov, ki so imeli v ozadju komunistično partijo, podporo Moskve in različna financiranja iz tujine, ni moč primerjati. Mit o revnem in razcapanem partizanu (kar ne pomeni, da takšni niso obstajali) je tukaj nekaj, kar gre preizpraševati in o čemer bi marsikaj izvedeli, če bi sledili finančnim tokovom v tistem času.
  3. Disidentska, gverilska bolnišnica lažje pride v situacijo, da mora oskrbeti sovražnikove vojake in navkljub temu njen “score” ni impozanten, še zlasti ne za promocijo zgodbe o “humanitarni organizaciji”.
  4. Zdravnike zavezuje Hipokratova prisega, v kateri je to, čemur Pribac pravi “biser človečnosti”, zajeto kot “normalna stvar”. Reči, da je oskrbeti nemškega vojaka (zanimivo bi bilo vedeti, kakšna je bila potem njegova usoda in kakšne so bile usode tistih italijanskih vojakov), biser človečnosti in  to pripisovati “partizanstvu”, češ, to ga dela vrednega čaščenja, je zgrešeno.

Kar bi lahko bil jekleni mož, ki bi ga lahko zgradili Pribcu, bi bilo to, da bi rekli “OK, Hipokrat že, toda v vojni tudi Hipokrat kolabira, pri Franji pa ni in to je zasluga partizanskega humanističnega duha.”. Toda ta jekleni mož bi pil vodo le, če ne bi šlo le za enega nemškega vojaka in če bi se “humanizem” partizanov kazal kontinuirano in ne izgubil kredenc po vojni. Tako pa gre izjavo interpretirati kot emotivni odziv naivnega navijača. To je podobno kot, če bi bil kak “desničar iz Slovenije” navdušen, kako da njegove ideje pripoznava tujina, če bi njega in njegovo idejo omenil, karikiram, Breitbart.

Nenazadnje, če malo problematiziramo sam opis Franje kot “bisera človečnosti”. Franji nihče ne bi očital, če se ne bi razdajala za sovražnike, kot naj bi se, pa se tako, kot vidimo v dokumentarcu, ni. Kaj, če pomagaš sovražnikovemu vojaku, ta pa kasneje, ko si opomore, ubije tvojega bližnjega ali pomembnega vojskovodjo tvoje vojske? Moralno ambivalentno in še en sloj humanistične naivnosti.

Aleš Ernecl

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...