Ali se tudi vam zdi, da nas želijo določeni mediji in politiki prepričati, da je prihodnost v Evropi, ki se je odrekla krščanstvu v multi-kulti politiki odprtih meja, na islamski terorizem in posiljevanje žensk pa se bo treba “navaditi”?
Ali se vam zdi, da vas novinarji prepričujejo, da je edina pravilna pot sodobne države spodbujanje končanja življenj nerojenih otrok, uzakonitev evtanazije in ukinitev zakonske zveze žene in moža? Ali se vam zdi, da novinarji ne smejo pisati resnice o izvajalcih terorističnih dejanj po Evropi in razkrivati izvora posiljevalcev, podobno kot ne smejo niti črhniti proti splavu in abortivni kontracepciji? Je mogoče povezati to, kar na videz nima ničesar skupnega? Kaj se dejansko dogaja v ozadju? Ali obstajajo skrite taktike in (ne)napisana pravila, ki jih množice ne smejo poznati? Moje mnenje si lahko preberete v nadaljevanju.
Borci za pravice izmišljenih manjšin in begunci, ki to niso
Metode odzivanja na »nestrpnost, diskriminacijo in sovražni govor do muslimanov« so identične, kot jih uporablja skrajni levičarski homoseksualni lobi. Oktobra 2017 je ob 100. obletnici oktobrske revolucije v Ljubljani potekal festival homoseksualnega in lezbičnega aktivizma, ki je v izjavi za medije priznal, da se napaja iz revolucionarnega sovraštva oktobrske revolucije do evropske tradicije in katoliške normalnosti. V tej luči je veliko bolj razumljivo nedavno Putinovo odlikovanje dveh ikon sprevrženosti slovenske politike Zorana Jankovića in Anje Kopač Mrak z redom prijateljstva.
Oktobra 2017 je na Dunaju potekala na videz povsem drugačna konferenca, ki pa je s feminističnim Mestom žensk še kako povezana. Udeleženci dunajske konference pod pokroviteljstvom organizacije OVSE so se zgražali nad domnevnimi pojavi nestrpnosti in diskriminacije do muslimanov in s tem povezanimi izzivi v regiji, niti z besedico pa niso obsodili posilstev in zahrbtnih terorističnih masakrov nedolžnih ljudi po Evropi, med žrtvami katerih je vse več otrok.
Konferenca, na kateri naj bi šlo “za ozaveščanje o nestrpnosti do muslimanov in spodbujanje nediskriminacije v skladu z načeli spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin”, pa se je ukvarjala tudi z analizo volitev v evropskih državah, ki razkriva, v kolikšni meri določeni kandidati in njihove politične stranke ogrožajo vse bolj nasilno prevlado muslimanskih priseljencev.
Skrbno načrtovana množična manipulacija
Ali so vam mediji že kdaj dali občutek, da smo evropski kristjani krivi za vse vojne, migranti, ki sejejo teror po Evropi, pa prinašajo islam, ki je religija napredka in miru? Podobno taktiko mediji uporabljajo tudi v obrambo homoseksualnega lobija: večina poročenih moških je pijancev, homoseksualci pa so vsi skrajno ljubeči, ustvarjalni in neverjetno popolni, čeprav znanstvene raziskave pričajo ravno o nasprotnem.
To ni naključje, temveč del skrbno načrtovane, proti krščanski Evropi in proti družini mame, očeta in otrok naperjene taktike globalnega levičarskega in homoseksualnega aktivizma, ki je bila začrtana že pred več desetletji. Ugrabljeni javni mediji se trudijo prikazati invazivne migrante in homoseksualni lobi kot žrtve, ne kot agresivnih izzivalcev. Oboji uporabljajo taktike, kako nasprotnike arabizacije, šeriatizacije in homoseksualnega lobija prikazati v slabi luči ter za svoje politične cilje dobiti čim več sredstev od države.
Slovenski mainstreamovski mediji, trdno v rokah udbomafije, pa pri tem igrajo hudičevo umazano igro proti demokraciji in lastnemu narodu. Igor Šoltes, Miro Cerar in Marjan Šarec so živ dokaz, da lahko na lahko na katerokoli položaj nastavijo svojo lutko.
Zato ni tako neverjetna misel spletnega komentatorja, ki pravi, da mogoče obstaja človek, ki v tem trenutku še ne ve, da bo čez nekaj mesecev na državnozborskih volitvah dobil večino s stranko novih obrazov. A menda je za to vlogo že izbran Šarec. Četrta veja oblasti bo že poskrbela. S takšnim podtalnim delovanjem krščanske Evrope in Slovenije kmalu ne bo več. Zato je med predlaganimi stopnjami lustracije zagotovo na prvem mestu prav medijska.
Franci Donko