Vudu ekonomija Jožeta P. Damijana

Jože Biščak.

Pravzaprav zlahka razumemo jezo Stojana Petriča, ki mu je, kot zdaj kaže, iz rok spolzel posel z gradnjo druge cevi karavanškega predora. Da bi se njegov dobiček meril v desetinah milijonov evrov, se je pokazalo potem, ko so morali ponudniki na pogajanjih z Darsom nižati cene. A čeprav je Kolektor spustil ceno za neverjetnih 17 milijonov evrov, je bil Cengiz Group iz Turčije še vedno cenejši. Ker zdaj grozi, da se globoki državi nekaj podobnega ne pripeti na drugih javnih infrastrukturnih razpisih, je v Delu, časopisu Stojana Petriča, Jože P. Damijan »znanstveno« utemeljeval, zakaj se mora država odpovedati (sicer cenejšim) tujim izvajalcem (še posebej Turkom), in izvršni oblasti tudi razložil, kako naj se jih znebijo. Seveda Damijan ni kdorkoli: človek je v poldrugem desetletju opravil pot od prostotržnega mladoekonomista do zagovornika komandnega gospodarstva in tako postal ljubljenec Foruma 21 ter prvi ekonomist levice. To se mu pozna predvsem na bančnem računu.

Damijan je v svoji gorečnosti posegel po (svojem) najmočnejšem orožju – multiplikativnem učinku. Skoraj ni več teksta, ko ne omeni multiplikatorjev, kar meji že na obsedenost. Povedano drugače. Gre za sveto prepričanje, da evro vladne porabe ustvari več kot evro gospodarske rasti. Še posebej pri državnih infrastrukturnih projektih. Trdi, da je državni multiplikator 2,28. To pomeni, da vsak evro začetne investicije spodbudi gospodarsko rast za 2,28 evra. In če država nameni naročilo tujim izvajalcem, gredo multiplikativni učinki v tujino.

Mit o multiplikativnih učinkih državnih investicij je v 30. letih prejšnjega stoletja sprožil ekonomist John Maynard Keynes, ki ni dokazoval, ampak prerokoval, da bi lahko vladna poraba za javne infrastrukturne projekte povečala zaposlenost in povzročila multiplikativni učinek na gospodarsko rast. To še posebej velja, kadar so realne obrestne mere nizke. A to ni nič drugega kot obljuba o brezplačnem kosilu. Verniki v multiplikatorje pozabljajo na velike oportunitetne stroške, prezrejo, kje vlade dobijo denar in kdo dobi denar. Povečanje gospodarske rasti naj bi po tej logiki prišlo iz zraka.

Predstavljajte si, da vas nekdo prepričuje, da ulične bande z ropanjem prebivalcev povečujejo gospodarsko rast in blagodejno vplivajo na življenje v soseski. Denar nato zapravijo v lokalni beznici, gostinec ga porabi za nakup novega točilnega pulta, mizar, ki izdela pult, ga zapravi za nekaj drugega. In tako naprej. Temu se reče multiplikativen učinek, a spregleda se, kako bande pridejo do denarja. Zdaj samo zamenjajte akterje zgodbe: ulične bande poimenujmo vlada, ropanje pa pobiranje davkov. Zgodi se čudež. Zadeva se hitro zasuče in postane družbeno sprejemljiva, mar ne?

Vse skupaj je tipična zabloda razbitega stekla, ki je izvrstna domislica ekonomista in politika Federica Bastiata. Opisal jo je v eseju Kar se vidi in kar se ne vidi leta 1850. Gre nekako takole. Sin nekega trgovca po nesreči razbije izložbeno steklo. Trgovec je jezen, saj mora steklarju plačati novo steklo. Priče pa pravijo, kako bi steklarji živeli, če ne bi nihče razbil stekla. Steklar bo zaslužek porabil drugje in denar bo krožil. To lahko pripelje do sklepa, da razbijanje stekel spodbuja kroženje denarja. No, to je tisto, kar se vidi, ne vidi pa se, kako bi sicer trgovec porabil denar, ki ga je moral nameniti za razbito steklo. In s tem esejem je Bastiat uvedel v ekonomijo oportunitetni strošek, ki ga je več kot pol stoletja kasneje utemeljil avstrijski ekonomist Friedrich von Wieser.

To seveda ne pomeni (da me ne bi kdo napačno razumel), da državna in lokalne oblasti ne bi smele vlagati denarja v infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, ceste), a pri tem bi morale biti zelo skrbne. Tudi tako, da zagotovijo najcenejšo mogočo izvedbo nekega infrastrukturnega projekta. Vlade ne proizvajajo ničesar, kar bi lahko opredelili kot tržna vrednost. Njihovi prihodki so neodvisni od trga, zato tudi ne dobijo povratne informacije in ne morejo realno oceniti dogajanja na trgu. Še manj imajo njihova vlaganja multiplikativne učinke. To je v delovnem dokumentu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za leto 2014 (nanj se pogosto sklicuje Damijan) ugotovil tudi ekonomist Andrew M. Warner, ki je našel le malo (empiričnih) dokazov, da so infrastrukturni projekti imeli multiplikativen učinek in so prinesli gospodarsko rast.

Država lahko največ stori za domače gospodarstvo tako, da zagotavlja delovanje pravne države in ljudem pušča svobodo. To bi morala biti realnost Slovenije, če želi biti uspešna država. Vudu ekonomija Jožeta P. Damijana je namreč namenjena globoki državi, ugodju elite prvorazrednih, kakršni so Kučan, Petrič, Škrabec. Izključno oni so tisti, ki »čutijo« Damijanove multiplikativne učinke.

Jože Biščak

  • mali49

    Zelo poučno in razumljivo razloženo gospod Biščak.

  • janko

    Tukaj smo, ekonomija!
    Slovenci imamo čudovit izraz: ZDRAVA KMEČKA PAMET.
    Naša ekonomija je kot pripovedna književnost s pridihom iluzije vsakega posameznika.
    Na tehničnem področju ni ničesar brez eksatnosti, matematike.
    To gre tudi v ekonomiji. In dobimo čudovito, realno, uporabno znanstveno vejo.
    Samo en primer, ki pove vse.
    V Sloveniji imamo veliko srednjih kmetov, ki se živijo od kmetovanja. Po 20 in po 40 letih so nastale med njimi ogromne razlike. Eni so dohodek smotrno porabljali: nabava potrebnih strojev in razumna sodobna ureditev vsega, dopolnilna dejavnost. Drugi so delali samo toliko, da se ne zaraste, polovico dajo v najem, nobenega kredita, les jim spravlja izvajalec.
    Prvi imajo vse, na hitro se opravijo vsa opravila – narave daje. Drugi niso nič prišparali, dohodek nikakršen, življenje pač stane.

  • SIMON ROZIC

    P…a Damjan je “fant” na klic iz F21. O ekonomiji se mu niti ne sanja, ampak
    s svojim lezenjem v rit stričkom in ozadja, je uspel vsaj svoj veliki “puf” izničiti,
    obenem pa so njegove trditve s plati ekonomije kot vremenska napoved, nikoli
    točna in za nič odgovorna Vse pa prav zajetno plačamo bedaki, davkoplačevalci
    in – prav nam je!

    • VERZIFIKATOR

      Damjana P. Jožovec

      MENJA SRAJCE

      Kakor moški srajce menja mnenje,
      tudi dve na dan, tako če kaže,
      saj vse prepogosto se pomaže,
      takšno žal njegovo je življenje.

      Je neroden, vsakič bolj pomazan,
      si celo obraz s težavo spira,
      a zanaša se, da ga podpira
      vsak, ki je podobno pač umazan.

      Veter tudi dela mu težave,
      plašč obrne večkrat mu na glavo,
      toda on za lastno puhlo slavo
      vsakič si strani poišče prave.

      Madež zanj je sleherni banalen,
      jih kopiči, se ne zmeni zanje,
      vodijo ga namreč mokre sanje,
      vedno bolj je v sanjah radikalen.

      Se mu zadnje čase je sanjalo,
      da so dali ga za guvernerja,
      za okras dodali mu šoferja,
      umaknili v avtu ogledalo.

      Umaknili, da ne vidi vzvratno,
      ko vozilo se v prepad pomika,
      da ne vidi se uboštva slika
      in cestišče sluzasto, odvratno.

      Vedno bil ljubitelj je denarja,
      menja srajce, a nič ne pomaga,
      nanje sproti lepi se nesnaga,
      saj poklic opravlja pač grobarja.

  • Tečen dec

    Vudu ekonomija SDS
    https://www.sds.si/novica/ustrezna-infrastruktura-je-pogoj-za-gospodarski-razvoj-nova-delovna-mesta-18695
    V svoji gorečnosti so šli tako daleč, da so v istem tekstu šestkrat ponovili, da investicije predstavljajo največji multiplikator za gospodarsko rast.

    Saj razumem vašo shizofrenost, diplomanti FSPN, ampak le dajte se zmenit v hiši, v službi katere resnice so tokrat multiplikativni učinki.

    • tohuvabohu

      Butl lažnivi. Tekst govori o iskanju investicij, ki prinašajo največji multiplikator. JPD pa trdi, da imajo kar vse državne investicije po vrsti multiplikator in ga pavšalno oceni na nekaj več kot dvakratnik.

      • Marjan IV

        Nepremišljene investicije imajo multiplikator predvsem v korupciji.

    • macon

      Levajzarji, pustite ekonomijo, ker se vam ne sanja o njej. Vse kar ste se pritaknili, ste uničili. Če bi dobili Saharo, bi v par letih uvažali pesek.

      Fafljajte raje o človekovih pravicah za vaše ljubljene pritepence, feministke in lgbt-je ter gretenajte.

    • Jan Kovalski

      Preberi še tisto kar je pod drugo fotko, ne samo slikice gledat.

  • dež

    Nadomestek “multiplikativnih učinkov” v deželi na južni strani Alp je izraz “krožno gospodarstvo”.
    S trditvijo, da je izbira najcenejšega izvajalca dobra za davkoplačevalce, se ne strinjam. Prej nasprotno, čeprav je celotna problematika zelo kompleksna in ni problem le v izvajalcu ter še veliko bolj v slabo plačanih podizvajalcih. Ampak tudi v projektantih in nadzoru, pogosto ima vpliv tudi časovni faktor, če se mudi, je možnost napak in slabega dela bistveno večja.
    Iz nedavnega poškodovanja plinske cevi v Kranju (Orehovlje) vidimo, da izvajalec ni naredil niti projekta izvedenih del (geodetskega posnetka), kar pomeni, da investitor (upravljalec) tega omrežja ne bi smel prevzeti, niti plinovodno omrežje ne bi smelo biti v obratovanju. Podobno je bilo v Novi Gorici, vse OK, le namesto kisika so dozirali smejalni plin, nihče ni naredil kontrole. In nenazadnje, če me spomin ne vara, je NEK v Krškem 25 let bil v poskusnem obratovanju.

  • RATATA

    J.D.Pavijan je pač diplomant LJubLJanske fakultete drEKa, ki je mencingerskega in tajnikarskega tipa kolhozno – sovhozne dogme krožnega gospodarstva in socialnega podjetništva s poudarkom na prinašanja jogurtov v šok sobe doma za onemogle.

    • tohuvabohu

      EF se je nekoč imenovala po Kidriču. Po Kradelju pa univerza.

      • RATATA

        Vem. Mi na Indexu piše. drEK je pač drek, še posebno pri tistih, ki mislijo, da so z diplomo in usmerjenimi disertacijami dosegli vrhunec!

  • Van Der Waals

    ZA SVOBODNO TRŽNO GOSPODARSTVO! SMRT KOMUNIZMU!!!

  • Peter

    Še malo, pa bo še država najemala kredite v švicarskih frankih, no.

  • macon

    Vsak Euro, ki ga dobi in zagoni država, ne ustvari še enega novega, temveč iz tistega Eura ostane samo en delček, recimo pol Eura.

  • Garbage man

    P kot PIČKA

  • Nata

    Ker se na ekonomijo prav nič ne spoznam, sem želela pripeti kakšno muziko na to temo. . . . . pa tudi v muziki nič pametnega ne najdem.
    Razen tegale
    https://www.youtube.com/watch?v=51P1FDoYFmI

    • janko

      Opera in resna glasba, čudovite stvaritve genijev, ki živijo in ostanejo občudovane stoletja. Kot arhitektura, slikarstvo pa še kaj. A imam prav?

      • Nata

        + + + + Prav !!

    • tohuvabohu

      Ja, kako pa to? A Brecelj ni dovolj pameten?
      https://www.youtube.com/watch?v=oo6YS4MaoWQ

      • janko

        Bljak!

      • Nata

        Ojej. . . . . kaj je pa ta naložil ?? Že celo življenje naklada in dobro živi.
        Eh, nasveti Kecala so veliko boljš. . . . . . . .vem za mladenko. . . . . ta je bogata

    • Jan Kovalski
      • Nata

        Hvala. Krasna arija, pa scensko zelo težka za pevko, ker režiserji ne vedo , kako bi na odru to sceno prikazali. . . . . ubogi soprančki !
        Benačkovo pa obožujem. spremljam jo vseskozi.

        • Jan Kovalski

          No pa malo stran od teme (politike, ekonomije)
          Tole s sceno ne razumem, ali pa se ne spoznam. Opera je kot gledališče kjer je scena pomembna, pa celo tam gre lahko brez. Ampak za zapeti eno arijo verjetno ni potrebna neka velika scena.
          Rad poslušam isto glasbo v več verzijah (z različnimi izvajalci) da vidim razlike ki obstajajo. Na stotine odličnih izvedb pa vendar so razlike in nekatere so boljše in nekatere so mi pač bolj všeč. To arijo zapoje dobro tudi Lucia Popp (umrla za rakom pri 54 letih). Meni je najbolj všeč Šubrtova z izjemno liričnim glasom in velikim razponom. Na tistem drugem posnetku je samo njen glas, igralka pa je Kateřina Macháčková, leta 1975.
          Milada Šubrtova je rojena v majhni vasici z nekaj hišami, kjer je živela samo dve leti, takole so ji posvetili njeni sokrajani spominsko sobo in na rojstno hišo dali obeležje:

          http://www.chric.cz/obec/milada-subrtova/

          in tule se jo lahko vidi in sliši, izreden glas:

          https://www.youtube.com/watch?v=qQY2vTOi5Xg

          Včeraj je bil izjemen dokumentarec o Calasovi

          https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174662731

          in danes bo zopet en odsek iz njenega življenja na 1. programu:

          ČAROBNI TRENUTKI GLASBE – MARIA CALLAS, TOSCA, 1964,
          Začetek predvajanja: 23.25
          INFORMACIJE
          Začetek leta 1964 je glasbenemu svetu prinesel veliko presenečenje. Na operni oder se je kot prima donna vrnila Maria Callas.

          • Nata

            Uh. . . . .Callasova ! Sicer malo posebna barva glasu. Ampak bila je in še bo prima donna !! Kaj vse in kako dobro je pela !!
            Dokumentarec sem seveda gledala. Saj je na Hanzi tv marsikaj zanimivega.
            No, Rusalka je vodna vila, ki ne more hoditi in silni režisreji poizkušajo kar najbolje to tudi scensko prikazati.
            Včasih je prav zabavno. Pevkam pa prav gotovo ne . . . .

          • Jan Kovalski

            Upam, da si pogledala tudi tega drugega.
            Zloba novinarjev pa je neverjetna, čeprav običajna, ker si domišljajo, da si lahko vsakega človeka prisvojijo, če jim ne uspe ga skušajo uničiti.

          • Nata

            Seveda.Novinarji. . . . . . najbolj so srečni, ko se oni lahko ven mečejo, da pa s tem pokažejo vse svoje ” znanje “, se niti ne zavedajo ! Callasova je vedno rekla bobu – bob , pa je marsikomu na žulj stopila.Meni bi se zmešalo, če bi mi neprestano takole za rito hodili !!

            https://www.youtube.com/watch?v=Nk5KrlxePzI

          • Jan Kovalski

            Aha, posnetek s te predstave, hvala. Je pa čudno da se je na posnetkih ohranilo samo drugo dejanje. In ljudje so spali pred blagajno že 5 dni prej, kot je rekel eden: “Bil sem tam s spalno vrečo že 5 dni prej, pa nisem bil prvi”.
            Posnetek z leta 1956, zanimivo primerjati, prvo kar se opazi, da je bolj drobcena:
            https://www.youtube.com/watch?v=282lkZI4yXU

          • Nata

            Oh, saj je verjetno vse ohranjeno. A to dejanje se zaradi Toscine arije in zapleta zgodbe ,

            največkrat ” vrti “.

          • Jan Kovalski

            Mogoče (verjetno) res, ampak to sem napisal z razlogom, tako sem sklepal iz napovednika k dokumentarcu, prilagam vse:

            “Začetek leta 1964 je glasbenemu svetu prinesel veliko presenečenje. Na operni oder se je kot prima donna vrnila Maria Callas. Njena “Tosca” v Kraljevi operni hiši v Londonu ( Royal Opera House) je postala senzacija. Tudi Beatlesi niso bili deležni tolikšne pozornosti tiskanih medijev.
            Za gloriozno kariero Callasove so govorili, da je zaključena, rumeni tiski so v glavnem pisali le o njenih škandalih, o njeni nesrečni ljubezni do bilijonarja Aristotla Onasasisa. Callasova je hotela pokazati svetu, da naziv ”Primadonna assoluta” še vedno pripada njej. Dokumentarec razkriva ozadje te čudovite predstave, ki jo je režiral slavni Franco Zefirelli in predstavlja odlomke iz 2. dejanja Tosce, ki so ga na srečo takrat posneli. Avtor Claus Wischmann.”

          • Nata

            O, točno!! Zefirelli ! Toliko vsega se je dogajalo okoli nje. Še več pa pisarilo. Na sreco se je njena kariera nadaljevala. Le končala se je bolj žalostno. . . Dobro, da so plošče – vinilke, tako kvalitetne, da se je toliko posnetkov ohranilo. Nekateri menijo, da je po eni strani analogno snemanje bolj kvalitetno, predvsem pa ima daljšo življensko dobo. Bomo videli. . . .

          • Jan Kovalski

            Imam vinilko s Callasovo (Carmen), edino z njo, ki pa je na žalost počena, in to je edina defektna vinilka od cca 150 (na pamet) kolikor jih imam.
            Simbolika?
            Youtube ima eno dobro in eno slabo stran:
            Dobra je veliko posnetkov ki jih navdušenci nalagajo in zahvaljujoč njim lahko poslušam primerjave med različnimi izvajalci.
            Slaba pa je seveda kvaliteta zvoka.

          • Nata

            Res je. Meni je pa analogni zvok ( za klasiko ) veliko bolj topel, življenski. Snemali smo celoto, kolikor se je le dalo. Digitalna možnost lepljenja je nekako uničila tisto bit muzike. . . . . celoto. . ., zato sem jaz pri snemanju vztrajala , če je le bilo mogoče, posneti celoto. Seveda je to pri samospevu možno. . .
            Ampak, tako je. Rtv je uničil ogromno analognih posnetkov, ker so presnemavali na digitalno. Škoda.

          • Jan Kovalski

            Vinilke sem skoraj vse podedoval, sam sem jih kupil samo cca 30.
            Vinilke z vsakim predvajanjem izgubljajo na kvaliteti, ker se obrabljajo, trpijo najbolj visoke frekvence, in povečujejo se šumi, tega seveda ni v digitalnem zapisu. Tudi filme se lahko ohrani samo s presnemavanjem v digitalni zapis sicer bo vse propadlo, itd …
            Sedaj smo seveda na digitalnem zvoku, ojačevalec pa imam ultra klasika, na elektronke, nekaj kar današnja mladina sploh ne ve več kaj je to. Ampak zaradi ojačevalcev se še proizvajajo, imajo čudovite base, in sploh lepši zvok kot moderni ojačevalci v istem cenovnem rangu. Sam imam tole:

            https://www.techradar.com/reviews/audio-visual/hi-fi-and-audio/amplifiers/primaluna-prologue-two-945738/review

            in tole:

            https://cheaptubeaudio.blogspot.com/2008/07/review-usher-x-708-loudspeakers.html

            … že cca 13 let.

            Solidno za ne prevelik denar, ker tukaj ni zgornje meje.

  • Marjan IV

    Ko Damjan zagovarja protekcionizem, je bojda OK, ker je izumil izgovor za protekcionizem – multiplikator. Globoka država mu je hvaležna, plačali bomo pa vsi za nekaj kar bi lahko dobili ceneje.

  • xtc

    Težava je,da bo “multiplikatorja” hirto konec ko bo stisnila kriza in bo treba izkati realne cene ,ker denarja ne bo in tu bo “vudu multiplipacija” padla po čisti ekonomski zakonitosti.

    • tohuvabohu

      Tudi če je < 1, je še vedno multiplikator.

      • janko

        Ne, potem je pa to reduktor :)

  • črnaovca

    Ekonomija je ena kvazi veda, vse vedo kako je bilo a kaj narediti da bo bolje je pa za njih tabula raza

  • Jan Kovalski

    Odlično! Kavarna Hayek je zopet odprla svoja vrata.

  • althar

    Klasika.

    Vsi, ki vas zanima kaj več o zablodah ekonomske vede in damjanovskih šarlatanov, si preberite to preprosto knjigo.

  • Ryuk

    O multiplikativnih učinkih jpd:
    V projekt TEŠ6 smo zmetali 1,6 miliarde evrov. Projekt se je končal leta 2015.
    Če bi veljali multiplikativni učinki 2,28, bi imeli od tega 3,648 miliarde evrov gospodarskih koristi ali grobo rečeno okoli 10% gospodarsko rast – samo od tega projekta (boljši od kitajcev). Takrat pa rast bdp ni presegla 1%.