Zakaj je to, zaradi česar je Sokrat pil trobeliko, danes kul?

Aleš Ernecl (Foto: Osebni arhiv)

Dr. Igor Pribac se je na Twitterju skeptično odzval na tvit ZRC SAZU – ja, v katerem so napovedali okroglo mizo o etnogenezi oziroma o knjigi Andreja Pleterskega Kdo smo. Ilustrirana zgodovina slovenstva., češ, nam lahko etnogeneza pove, kdo smo?

Saj ni treba skrivati. Dr. Igor Pribac sodi med tiste, ki verjame, da ne. Kot verjame tudi, da ne, če bi vprašanje bilo “Ali nam Sveto pismo lahko pove, kdo smo?”. Ali: “Ali nam naš um lahko pove, kdo smo?”

Vsakič, ko nekega levičarskega, sekularističnega, ateističnega, narodnostno ambivalentnega intelektualca slišim izražati skepticizem do etnicitete, mi v glavi zazvoni niz argumentov, ki se jim plete po glavi.

  1. Do kod nazaj v zgodovini naj gremo?
  2. Zdaj je bilo že preveč mešanja.
  3. Kdo določi, kdaj se narod začne in zakaj bi nam to povedalo, kdo smo?
  4. Narod je družbeni konstrukt (morda bi mi na tej točki rekel, da je družbeni konstrukt narod, ne pa tudi etniciteta, pri čemer se etniciteto dojema kot nekaj arhaičnega)
  5. Koliko kolen nazaj se šteje, da si “čisti”?

Vse to so smiselna vprašanja, o katerih bi se morali pogovarjati, pa se ne. Intelektualci kot Dr. Pribac preprosto naštejejo ali izhajajo iz dejstva, da ima nek pojem in njegovo definiranje probleme in se pri tem njihovo razmišljanje konča. Ne skušajo rešiti problemov, problemi so zanje dokaz, da je o pojmu razmišljati nesmiselno. Ali zastarelo.

A če bi ga vprašali, v smislu, “OK, Dr. Pribac, etnogeneza nam ne more povedati, kdo smo. Kaj pa nam lahko in s čim prepoznamo, kaj lahko pride v poštev, da bi nam povedalo, kdo smo?”, Dr. Pribac ne bi vedel in se mu to ne bi zdelo nič čudnega. Po neki inerciji zavrača tradicionalne označevalce identitete le zato, ker imajo probleme, nima pa niti najmanjšega pojma, kaj bi za identiteto, za to torej, da nam pove, kdo smo, sploh prišlo v poštev. In zakaj.

In po tem, navsezadnje, lahko ločite filozofijo od revolucionarne misli. Filozofija evidentirane probleme skuša reševati in se iz tega pričnejo razvijati njene diverzificirane discipline, veje, morda celo posebne vede. A ta kot da modri dvom, ko si intelektualca predstavljate, kako si zamišljeno “polca” glavo in postavlja vprašanja, ki naj bi širila dvom, sam pa ne predstavi pokrajine možnih odgovorov…To je tisto, zaradi česar je Sokrat pil trobeliko, danes pa si zaradi tega kul. Dobiš piškot, o Sokratu pa se učimo kot o velikanu filozofije.

Aleš Ernecl