Vrhovno državno tožilstvo je na predlog Društva Huda jama, da prične s postopkom prepovedi delovanja društva, konkretno ZZB za vrednote NOB, za kar ima pristojnost v 41. čl. Zakona o društvih, ta predlog zavrnilo.
Zavrnitev je podpisala vrhovna državna tožilka Barbara Knol Drobnič in jo obrazložila, da zakon sicer državnemu tožilcu res daje pooblastilo za vložitev tožbe pri Upravnem sodišču RS, vendar le za primer, da društvo izvaja dejavnost v nasprotju s prepovedmi iz 3. člena Zakona o društvih. Omejitev ustavne pravice do združevanja je izpeljana in konkretizirana s tem, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihujejo versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oz. spodbujajo k nasilju ali vojni. V predlogu očitana ravnanja ZZB za vrednote NOB, ki smo jih navedli, naj bi ne dosegala niti pravnega standarda prekrškov.
Sic! V naši vlogi smo ne samo zatrjevali, temveč navedbe tudi dokazali z izjavami in delovanjem društva, ki mu je podeljen celo status društva v javnem interesu in ga zato financiramo iz proračunov različnih ministrstev. Zakon o društvih in konkretneje Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju obrambe določa, da so kriteriji za izkazovanje delovanja društva na obrambnem področju:
- ohranjanje spomina na dejanja, povezana z nacionalno samobitnostjo, obrambo nacionalnega ozemlja ali samostojnosti,
- spodbujanje in razvijanje domoljubja, domovinske zavesti, vojaške tradicije in drugih vrednot, ki so povezane z nacionalnovarnostnimi interesi oziroma poslanstvi Slovenske vojske,
- sodelovanje pri uresničevanju vojaških, obrambnih, nacionalnovarnostnih ali drugih interesov na obrambnem področju,
- opravljanje dejavnosti, ki je neposrednega pomena tudi za delovanje Slovenske vojske,
- sodelovanje pri usposabljanju mladih in sodelovanje pri aktivnostih, ki so pomembne tudi za delovanje vojaške strateške rezerve,
- krepitev ugleda države in zaupanja v Slovensko vojsko,
- prispevanje k razvoju področja, na katerem društvo deluje z vidika obrambnih vsebin s tem, da izvaja promocijo ali širi strokovno znanje z izobraževanjem in vzgojo oziroma prispeva k razvoju področja na drug primerljiv način,
- prispevanje k povezovanju obrambnih struktur, medgeneracijskemu razumevanju in sožitju, z različnimi oblikami prostovoljskega dela zaposlenih in nekdanjih delavcev Ministrstva za obrambo,
- sodelovanje pri oblikovanju predpisov na obrambnem področju,
- izdajanje strokovne literature, povezane z obrambnim področjem.
Nič od tega ta združba seveda ne izpolnjuje. Prav nasprotno!
V letu 2016 in gotovo tudi v letu 2017 je MORS, Direktorat za obrambo, izdal sklep, po katerem je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Einspielerjeva ulica 6, Ljubljana, zaprosila za sofinanciranje dejavnosti na področju vojnih veteranov. Na račun programov je tako pridobila 26.995 točk, zaradi številčnosti članstva 429.980 točk in po merilu premoženja 248 točk. Ker nam točke seveda ne pomenijo prav veliko, si s temi podatki, ki mi jih je prijazno posredovalo Ministrstvo za obrambo, nisem mogla nič pomagati. V povezavi s podatki na Erar.si pa se pokaže, da so s strani MORS-a od 3. 6. 2016 do konca leta 2016 prejeli 547.525,74 evrov. Govorimo o našem denarju in le o enem ministrstvu.
Ministrstvo za kulturo namreč na povsem identično zaprosilo ni odgovorilo s podatki, ampak z lakonično obrazložitvijo, da formulacija zahtevka ni takšna, da bi omogočila identifikacijo enega ali več dokumentov, ki naj bi bili predmet zahteve. Vprašanje je namreč bilo, koliko denarja in za kaj, na kakšni podlagi, je Ministrstvo za kulturo izplačalo ZZB za vrednote NOB. No, podatki Erar.si pokažejo, da je konspiracija v obratnem sorazmerju s količino denarja, od Ministrstva za kulturo so namreč v letu 2016 prejeli “samo” 6.000 evrov. Ministrstvo za delo, družino … je bilo bolj radodarno, v letu 2016 jim je namenilo 26.402,50 evrov, kar pa je v primerjavi s prejšnjimi leti seveda zelo bagatelen znesek, od leta 2003 so jim namenili kar 6.164.379,38 evrov.
Nikar se ne čudite in se ne sprašujte, za kaj jim je nakazala Javna agencija RS za zdravila in druge pripomočke v letu 2011 in 2012 znesek 116.428,94 evrov. Seveda je dobrotnikov še kar nekaj, od občine Kočevje, Pošte Slovenije, Zavoda za zaposlovanje … Vsekakor sem zaprosila za podatke, ki so vsaj meni in za tožbo najbolj zanimivi, to je, za kaj je Javna agencija RS za zdravila in druge pripomočke nakazala ta znesek ZZB NOB in ko bom odgovore prejela, jih bom z veseljem vključila v tožbo. Ne vidim namreč nikakršne osnove za to izplačilo.
Društvo, ki požira naš denar že desetletja, ga troši za zanimive zadeve.
Kot rečeno, sem podatke pridobila samo iz MORS-a, kjer vidim, da je bila ZZB NOB leta 2016 organizator osrednje državne proslave ob državnem prazniku, za kar ji je šlo 300 točk. Za sodelovanje na tej proslavi pa še nadaljnjih 40 točk. Ko preračunam točke in evre, ugotovim, da je vsaka točka cca 1,20 evra, kar potem na videz neuporaben podatek o točkah spremeni v konkreten denar. Ne velik znesek, toda evro na evro … Za organiziranje in polaganje venca, kje ali kdaj je nemogoče vedeti, torej cca 350. Bolj zabavne znajo biti strokovne ekskurzije zaradi počastitve pomembnega kraja (?) ali osebnosti (?), po 400 in do 600 evrov za vzdrževanje spominskega obeležja. Zanimivo je, da so imeli samo v januarju 2016 – 15 različnih proslav in srečanj, v februarju – 23, v marcu – 23, aprila – 25, maja, ko je že topleje – 39, junija – 27, julija – 41, avgusta – 29, v septembru – 41, v oktobru – 26, novembra – 8, decembra – 11, skupaj v letu 2016 torej – 308. 71 let po koncu 2. svetovne vojne plačujemo npr. proslavo pri bolnici Jesen, Planina pod Šumikom, prireditev ob 72. obletnici smrti komandanta Franca Rozmana Staneta, spominsko svečanost v Strehovskih goricah, proslavo ob ustanovitvi odbora OF 12. 11. 1941 (bili so malo pozni, a ne?) v Vrtojbi, slovesnost ob 72. obletnici prenosa ranjencev, da ne naštevam in ne naštevam … Vas zanima, koliko spominskih obeležij vzdržujemo? 1.024!!!!! Med drugim tudi take, kot je npr. spominska plošča na prehodu partizanov čez železniško progo na Pugled.
V redu, če bi bili bogata država, če bi bili enotni v oceni ravnanja v 2. svetovni vojni, če bi poznali resnico o umorih, medvojnih in povojnih, in bi tudi te žrtve vsaj dostojno pokopali, če že ne obžalovali in objokovali, potem bi mogoče …
Ne, tudi potem to ne bi imelo smisla! Tako pa se obeležuje in vzdržuje, časti in slavi npr. Franca Rozmana Staneta, človeka, ki se je po vrnitvi iz španske državljanske vojne, kjer se je boril z ramo ob rami s komunisti, zelo hitro vživel v vojno in revolucijo, ki je potekala v takratni državi. Piše se, da so njegovi soborci pobijali Slovence, ki so bili napoti revoluciji, od zakoncev Čmak ter njunega vrtnarja do sodelovanja v velikem zločinu na Turjaku, v Žužemberku … Nekaj časa ga je komunistična elita hotela tržiti kot slovenskega osamosvojitelja, ki ga je bilo potrebno likvidirati, da ne bi Slovencev popeljal v samostojno državo. Nam so govorili, da so se borci borili z vzklikom “za Staneta”, v resnici pa je bila samo srečna okoliščina, da se je z njegovo smrtjo prekinila velika morija, ki so jo pod njegovim vodstvom izvajali po slovenskih deželah. In to osebo časti društvo, ki je v javnem interesu, ki ga financiramo mi vsi in za katerega vrhovno državo tožilsko ne vidi razlogov, da bi zahtevalo njegov izbris!
V tožbi, ki bo šla po praznikih na sodišče, bo navedenih le del kršitev, le tiste, ki so v zadnjem času najbolj zbodle v oči in povzročile nelagodje med večino prebivalstva. O posameznih ekscesih sem že pisala in se ne želim ponavljati, brez dvoma pa bo potrebno dodati tudi zadnje izpade, ki presegajo mejo verjetnega. V zadnjem pozivu na primer pozivajo organe države, da prepovedo koncert Marka Perkovića – Thompsona v Mariboru, pri tem pa bo hkrati v Ljubljani koncert vdove nedvomnega kriminalca, udbovskega eksekutorja in medvojnega klavca, ki je bila vsaj osumljena, da je imela nekaj pri atentatu na srbskega predsednika vlade Zorana Đinđića leta 2003 in tedaj tudi priprta. Obtožbe so bile sicer glede tega umaknjene. Da je nezakonito posedovala orožje in utajila davek, pa je priznala in je bila tudi obsojena na hišni zapor in plačilo denarne kazni. Vendar o udbovskem klavcu in njegovi vdovi ZZB NOB molči, to so verjetno tiste vrednote, ki jih ščiti, napada pa Thompsona zaradi njegovega domoljubja.
Do kdaj nam bodo torej ukazovali, kaj poslušati na koncertih, kaj brati, kakšne novice se nam smejo sporočati in katere “junake” moramo častiti?
Toliko za razmislek v času, ko bodo isti praznovali dan velike prevare, ene prvih v množici, ki jim je sledila in zaradi katere je bila prelita kri tisočih zavednih Slovencev in še tisoč pregnanih iz domovine.
Lucija Šikovec Ušaj