fbpx

Zima prihaja, plin pa nagaja

Ivan Šokić

Zima že trka na vrata, Evropska unija pa po svoji dodovski navadi demonstrira pomanjkanje kakršnekoli zmožnosti premišljevanja o posledicah svojih dejanj. V medijih je bilo mogoče zaslediti omembo, da so Madžari z Rusi podpisali novo petnajstletno pogodbo o dobavi ruskega zemeljskega plina do 4,5 milijarde kubičnih metrov.

Bilo je zaslediti tudi obtožbe na račun grdih grdastih Rusov, ki hudobno zvišujejo cene zemeljskega plina ravno pred zimo, da bi preostanek Evrope zmrzoval. Zraven seveda ni umanjkalo (ukrajinskih) pripomb o madžarskem premierju Viktorju Orbanu, ki se brati z Rusi, medtem ko bo preostanek EU (in Ukrajine) najbrž zmrzoval.

Oglejte si še: Nič osebnega, samo posel

Na nikakršno presenečenje pozornih spremljevalcev aktualnega dogajanja je razvoj te narative skušala v kali zatreti kar nemška kanclerka Angela Merkel. Po njenih besedah si je Evropa sama kriva za visoke cene dobave ruskega plina. Rusija je namreč naklonjena dolgoročnim pogodbam o dobavi zemeljskega plina po fiksni ceni. Evropske države so tiste, ki rade špekulirajo, misleč, da bodo na tak način prišle ceneje skozi. Na neki točki se pač izstavi račun in zapitek je treba poravnati. Tako ali tako s svojimi premraženimi zadnjicami ali pa s kakim dodatnim evrom več za še eno v vrsti nebuloznih dajatev plačajo davkoplačevalci, zakaj bi torej to bilo mar odločevalcem na vrhu evropskih držav?

Merklova je v sredo, 6. oktobra 2021, dejala, da je Rusija vedno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ni nikoli odklonila dobave zemeljskega plina. Londonski Financial Times jo je citiral takole: “Morali bi se vprašati: Ali je bilo dovolj plina naročenega in ali ni trenutna visoka cena morda posledica premajhnega naročila?” Za boljšo predstavo zdajšnje krize: cene zemeljskega plina so ta čas šestkrat višje od tistih pred enim letom. 43,4 odstotka vsega uvoženega zemeljskega plina v EU je leta 2020 prišlo iz Rusije.

Nihče noče zmrzovati zaradi bruseljskih birokratov
Razlogi za astronomsko rast cen so večplastni. Gotovo je krivo to, da so se države zanašale, da ne bodo potrebovale večjih količin zemeljskega plina od naročenih. Razlogov za tak način razmišljanja je več. Nekaj krivde je pripisati histeriji o globalnem segrevanju, nekaj tako imenovanemu zelenemu lobiju, nekaj pa počasnemu odmiku od rabe fosilnih goriv in forsiranju alternativnih virov energije. Problem s tako imenovanimi zelenimi viri energije je, da so z izjemo hidroelektrarn huronsko nepredvidljivi in zanesljivo nezanesljivi. Vetrnice in sončne elektrarne so v odsotnosti sonca in vetra samo kup odpadnega železa. Hidroelektrarne pa so lahko še tako zanesljive, a je večina že zgrajena, kjer je bilo mogoče, ob sami omembi graditve novih pa evropski varuhi okolja postanejo pikasti. V imenu skrbi za okolje se je v Evropi iz leta v leto krčila tudi proizvodnja zemeljskega plina in povečevala odvisnost od ruskega izvoza. Če so ga v Evropi, izvzemši Rusijo, še leta 2005 načrpali okoli 300 milijard kubičnih metrov, jih je bilo v letu 2021 načrpanih nekaj pod 200. Kljub lastnim zalogam zemeljskega plin zapuščene vrtine v EU tako še naprej samevajo. Vse za okolje.

Plinovod

Ne smemo zanemariti niti dejstva, da je na prelomni točki tudi plinovod Severni tok 2, ki bo, in ne, če začne obratovati, Nemčiji dobavljal ruski plin mimo Poljske in Ukrajine. Cena plina je tako zelo močno pogajalsko izhodišče in učinkovit način pritiska Rusov na nasprotno stran. Je tudi jasno sporočilo za Ukrajino in Poljsko, da bosta morali prilagoditi način komunikacije in začeti dajati prednost lastnim in ne ameriškim interesom, to pa bi bil v obdobju treh mesecev še tretji udarec za podobo ZDA v svetu. V kratkem bi lahko prišel še četrti udarec v obliki Tajvana, a to je že tema za kdaj drugič.

Za Poljsko to ne bo prvo tako presenečenje. Pred leti so namreč zaradi sankcij, ki jih je za Rusijo uvedla EU zaradi dogajanja na Krimu, kratko potegnili poljski sadjarji. Rusija pa je namesto z Evropo okrepila trgovino z Azijo. Kratko so zaradi visokoletečih idej bruseljskih birokratov, kot je to v navadi, povlekli navadni ljudje. Treba se je zavedati, da Evropa veliko bolj potrebuje plin kot pa Rusi naše evre. Nihče namreč noče zmrzovati sredi zime zaradi neke (dobro ogrevane) bruseljske birokratske riti.

Ivan Šokić