Spet se vračam h knjigi Udbovski učbenik, osnovni tečaj avtorja dr. Željka Oseta. Eno od poglavij ima naslov Čuvanje državne tajnosti, v katerem med drugim piše, da so “osnovne državne tajnosti vojni, ekonomski, politični plani, diplomatski dogovori, stopnja in sestav vojne pripravljenosti, novi sistemi oboroženja, novi tajni izumi, sredstva in metoda naših organov v borbi z inostrano (tujo, op. p.) obveščevalno službo”.
V učbeniku še piše, da “inostrana obveščevalna služba pošilja svojo agenturo v našo državo, v taka mesta, kjer se nahajajo sekretni* (tajni, op. p.) materiali, tajni dokumenti, direktive, konstrukcijski plani itd., v cilju, da se s temi materiali seznanijo, prefotografirajo ali ukradejo. (…) Mnogokrat nam sovražna agentura dobiva podatke preko opazovanja na transportnih linijah (železnicah, cestah) z opazovanjem za nas važnih magazinov in skladišč (ugotavljajo prostornost magazinov, kakšen material se v njih nahaja, koliko ga je, za kaj se uporablja itd.)”
“Zato je potrebno, da čuvamo mi državno tajnost in objekte, ki igrajo važno vlogo za obstoj naše države, predvsem čuvati take objekte, kjer se proizvaja orožje in municija, kemiski* (kemijski, op. p.) preparati, fabrike itd.”.
V omenjenem udbovskem dokumentu, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, še piše, da je treba pripraviti udbovski kader po ministrstvih, državnih ustanovah, uradih, “da personalno odgovarjajo za podatke in tajne dokumente, s katerimi oni razpolagajo, imajo v rokah ali imajo z njim dostop”. “Potrebno je izdati specialno instrukcijo za čuvanje tajnih dokumentov. Nalogo organov UDB je, da kontrolira in zavaruje čuvanje državne tajne.”
In še o prostoru, kjer se hranijo državne tajne. “Vsi tajni dokumenti in materiali se morajo hraniti v prostoru, ki je izoliran od drugih pisarn. Dostop v ta prostor imajo samo lica (osebe, op. p.), ki v njem vršijo službe. (…) Po končanem delu se mora soba zapečatiti.” In misli spet uhajajo na Kidričev inštitut …
Petra Janša