Bližnji hrib je poln pohodnikov, pomladanskega cvetja in dobre volje. Res bi med pohodniki težko našel zlovoljen obraz. Celo več, četudi gre za neznatno vzpetino, se pohodniki vedejo tako kot v visokogorju, pozdravijo se med seboj, kar je bilo v mojih krajih nekaj let nazaj bolj redko. Slovenija se normalizira.
Ob tednu zdravja preletim podatke o debelosti med našimi mladostniki in odraslimi. Tako lahko v povzetkih mednarodne študije, ki so jo ob svetovnem dnevu debelosti objavili v znanstveni reviji The Lancet, preberemo, da se je v zadnjih 40 letih po vsem svetu število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, povečalo za desetkrat. V Evropi je največji delež debelih deklet na Malti, in sicer 11,3 odstotka populacije, največ debelih fantov pa v Grčiji, in sicer 16,7 odstotka populacije. Poleg teh dveh držav po debelosti prednjačijo še druge sredozemske države, in sicer Italija, Španija in Portugalska.
Dnevna športna dejavnost pa ni blagodejna le za telesno zdravje naših mladostnikov, temveč tudi za njihovo duševno zdravje. Če poročila o duševnem zdravju odraslih izpostavljajo stres – raziskave so pokazale, da se vse več Slovencev s stresom sooča vsakodnevno –, do leta 2017 pa je delež narasel že čez polovico, na 55 odstotkov, od tega je četrtina taka, ki ta stres težko obdeluje, so poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje še bolj alarmantna glede duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Po opažanjih strokovnjakov med motnjami naših otrok in mladostnikov izstopajo strah in tesnobnost pri mlajših ter anksioznost in depresivnost pri starejših. Od leta 2008 do leta 2015 se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje povečalo število prvih obiskov pri zdravniku, rahlo pa je upadlo število hospitalizacij. Med 6. in 14. letom pomoč v zdravstvenem sistemu poišče več fantov, med 15. in 19. letom pa več deklet. Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj se je povečala pri mlajših od 20 let, predvsem zaradi povečanja porabe antidepresivov pri dekletih in psihostimulansov pri fantih. Vse več mladih poroča tudi o psihosomatskih simptomih, lahko preberemo.
Nedolgo tega mi je prijateljica – učiteljica pisala, da dela priprave raje doma, kjer je prijazno in domače okolje … Dolgo je trajalo, da mi je vrnila odgovor na moje vprašanje: Če se tebi šola ne zdi okolje, kjer z veseljem delaš in se dobro počutiš, kako so šele ubogi otroci, ki hodijo v tako šolo, kjer se počutijo slabo …
Neuspešni in bolni?
Povedati je treba, da otrok oziroma mladostnik vselej začuti stres, ko nečesa v razlagi ne razume in tudi ne zna pravilno vprašati, da bi dobil pojasnilo. Zato bi moral biti učitelj isti dan na razpolago, da bi ga učenec, dijak obiskal, ga brez zadrege vprašal in si razjasnil problem. Če tako vprašanje čaka na redke ure dopolnilnega pouka, katerega obiskovanje tako ali tako predstavlja za učence nekaj sramotnega – le on je drugačen, tisti, ki ne razume -, se volja izgubi, stres pa naraste. Kako je težko učencu, dijaku šele razumeti nadgradnjo. Razgledani starši lahko isti dan razložijo otroku snov doma, toda vsi starši tudi niso razgledani na vseh področjih, poleg tega pa današnji delovni tempo in njihov lastni stres v službi že ne predstavljata dobrih okoliščin za tovrstno ukvarjanje z otroki. Učitelji bi zato morali biti na voljo za pogovor z učenci in dijaki praviloma še isti dan in si tudi ustrezno organizirati delo znotraj 40-urnega delovnika. Vse premalo nas je, Slovenk in Slovencev, da bi si lahko privoščili biti neuspešni in bolni.
Mojca Škrinjar