fbpx

Za 14. december je načrtovana obravnava Pakta o migracijah in azilu EU: Kar naenkrat smo priča številnim migrantskim družinam!

Reševanje migrantskih družin v BiH, ob meji s Hrvaško. (vir: Moja Dolenjska)

V zadnjem času je manj nezakonitih prehodov državne meje, kar je glede na letni čas pričakovano. Največ prehodov v tem času je na območju Ilirske Bistrice, sledi za migranti ostajajo tudi na območjih Gorjancev, Bele krajine in Kočevskega, kar pomeni, da jih slovenska policija ne zasledi in jih ne prime, jih pa nato v Slovenijo vrnejo iz sosednje Italije, na primer.

V zadnjih dneh pa smo priča odmevnejšim poročanjem o tem, da so na zasneženih območjih čudežno najdene migrantske družine. V zadnjem letu ali več smo družine in otroke lahko prešteli na prste ene roke. Od kje so se vzeli in kdo stoji za njimi, kaj je razlog, je zato zelo zanimivo vprašanje. Odgovor se izpiše sam po sebi. Naključij ni!

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v petek obiskal Ilirsko Bistrico, kjer se je sestal s tamkajšnjim županom Emilom Rojcem, pridružili so se tudi nekateri župani ostalih obmejnih občin. Pogovarjali so se o nezakonitih migracijah in tudi o finančni pomoči občinam ob meji s Hrvaško pri odpravljanju škode zaradi nezakonitih prehodov meje.

Obisk notranjega ministra Aleša Hojsa v Ilirski Bistrici, kjer se je srečal z županom Emilom Rojcem in nekaterimi župani ostalih obmejnih občin. (vir: Moja Dolenjska)

Vlada je namreč že julija zagotovila 2,8 milijona evrov za 32 občin na zunanji schengenski meji. Občine so denar prejele in ga tudi koristno porabile. Hojs pa je napovedal možnost podobnega financiranja tudi v prihodnje, vse do takrat, dokler je število ilegalnih migrantov tako veliko.

Druga tema pogovora pa je bilo soočanje z nezakonitimi migracijami, potem ko aktivacija 37.a člena Zakona o obrambi oziroma podelitev večjih pooblastil slovenskim vojakom ob meji v državnem zboru ni dobila zadostne podpore. Proti so glasovali v SD, LMŠ, Levici in SAB.

Minister Hojs je županom predstavil dve možnosti, kako zagotoviti dodatne sile na državni meji. Ena možnost je sprememba Zakona o nadzoru državne meje, kar pomeni, da bi poleg policije na mejo postavili tudi druge državne organe. Podobno je tudi drugje po Evropi, možno je sodelovanje Finančne uprave RS, inšpekcij in podobno.

Druga možnost pa je sodelovanje s policijami sosednjih držav. Hojs je povedal, da se intenzivno pogovarjajo z Italijo in Madžarsko, ali bi bili pripravljeni svoje policijske sile napotiti na našo južno in nam pomagati. Ta možnost bi prišla v poštev spomladi, saj pozimi ne pričakujejo povečanja nezakonitih prehodov meje.

Migranti še vedno prehajajo državno južno mejo. Približno 100 so jih v preteklih dneh prijeli v Udinah, v sosednji Italiji. (foto: Moja Dolenjska)

O Frontexu* na naših mejah Slovenija ne razmišlja. Ta bi moral priti na Hrvaško, ki relativno slabo varuje svojo mejo s Srbijo ter z Bosno in Hercegovino.

Slovenska vojska policiji na meji trenutno pomaga s približno 150 do 200 pripadniki, njihova pooblastila pa so bolj kot ne kot “daljnogledi za policijo”.

V decembru se bodo dogajale pomembne stvari

Naslednji ponedeljek, 14. decembra, bo namreč potekalo zasedanje Sveta notranjih ministrov držav članic EU, kjer bodo obravnavali Pakt o migracijah in azilu v EU. Aktivnosti so v polnem teku, na eni in drugi strani. Med tistimi, ki se zavzemajo za migrante, kot so evropski in slovenski socialisti z njihovo Tanjo Fajon (SD) na čelu, in tistimi, ki temu nasprotujejo.

Slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše ima tu povsem drugačno stališče od Fajonove in njenih somišljenikov.

V sredo je potekal sestanek med ministri treh držav predsedstev Sveta EU – Horstom Seehoferjem (Nemčija predseduje zdaj), Eduardom Cabritom (Portugalska bo predsedovala v prvi polovici 2021) in Alešem Hojsom (Slovenija bo Svetu EU predsedovala v drugi polovici leta 2021).

Šest državljanov Afganistana si je na območju Ilirske Bistrice naredilo bivak, si zakurilo ogenj, ob 2.18 so poklicali policijo (OKC) in nato počakali, da so jih rešili. (foto: Moja Dolenjska)

Hojs je ponovno predstavil pomisleke slovenske vlade glede obvezne solidarnosti in izrazil konstruktivno držo Slovenije, ki bo iskala rešitve. Na obveznost sprejemanja migrantskih kvot, ki naj bi to solidarnost predstavljala, slovenska vlada namreč ne pristaja.

Sestanek podobno mislečih o nekaterih elementih pakta o migracijah in azilu je bil nato tudi v petek. Na sestanku so sodelovali ministri in predstavniki notranjih ministrstev Poljske, Slovenije, Avstrije, Češke, Danske, Estonije, Latvije, Litve, Slovaške in Madžarske. Razpravljali so predvsem o razmerju med odgovornostjo in solidarnostjo, operacijah iskanja in reševanja, varovanju zunanjih meja EU ter zunanji dimenziji, vključno z vračanjem migrantov.

Slovenija podpira postopke na zunanji meji EU; v teh bi namreč ločili med osebami, potrebnimi zaščite, in tistimi, ki bi jih morali vrniti. Solidarnost pri sprejemanju migrantov ne sme biti obvezna, pač pa prepuščena prostovoljni odločitvi vsake države članice EU.

Vsekakor pa je treba ločiti med tistimi, ki pomoč res potrebujejo oziroma gre za t. i. begunce v pravem pomenu besede, in tistimi, ki to niso.

Na decembrska dogajanja in s tem povezane odločitve so pripravljeni tudi tisti v ozadju, ki spodbujajo migracije.

Tako ni naključje, da so se ravno v zdajšnjem času na mejah začele pojavljati migrantske družine. Pred tem je bilo teh le za vzorec oziroma jih že dolgo ni bilo. Bili so le mladi moški.

Tako so na v četrtek koprski policisti ob 2.18 uri prejeli klic migranta, da se je z družino znašel v težavah zaradi sneženja. Skupaj s predstavniki gorske reševalne službe in vojske so nato začeli reševalno akcijo in družino s pomočjo posredovanih koordinat našli zjutraj. “”Migranti so zdravi, naredili so si bivak in zakurili ogenj,” so ob tem poročali s policije. Šlo je za šest državljanov Afganistana, tri odrasle in tri otroke.

Tako so družine reševali v BiH, na območju ob meji s Hrvaško. Kako so se znašli tam, ne poročajo. (foto: Moja Dolenjska)

Iz Urada za obravnavo tujcev Bosne in Hercegovine pa so v svet poslali sporočilo, da so v zapuščenih objektih ob meji s Hrvaško našli 53 migrantskih družin s 199 člani. Med njimi je bilo 105 otrok, dva brez staršev. V sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) so vse premestili v začasna sprejemna centra Borići v Bihaću in Sedra pri Cazinu (vir). O tem so pričakovano poročali številni mediji.

Kako so se te družine kar naenkrat in v času zime ter snega znašle na teh območjih, pa je že drugo vprašanje. Nedvomno pa bomo o tem še poslušali. Kmalu. Saj bo to priročna tema zagovornikov nezakonitih migrantov, med katerimi tako v Sloveniji kot socialisti v EU prednjači Tanja Fajon.

Moja Dolenjska

 


*Frontex je agencija EU, njen namen je upravljanje sodelovanja med nacionalnimi mejnimi policijami za varovanje svoje zunanje meje. Cilj Frontexa je odkrivanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi in terorizma. Agencija ima sedež v Varšavi na Poljskem.