Število migrantov, ki prečkajo državno južno mejo (ravno) v Beli krajini, se povečuje, vladni predstavniki pričakujejo povečano število, kar dokazujejo tudi s pripravami na to. Določeno je že tudi, da bo sprejemno-registracijski center na območju Bele krajine, čemur izrecno nasprotujejo v Civilni iniciativi proti migrantskemu centru v Beli krajini. Kako pa je z županoma obmejnih belokranjskih občin, ali ima civilna iniciativa pri svojih legitimnih prizadevanjih tudi njuno podporo? To smo spraševali v zadnjih 14 dneh. Natančnih odgovorov nismo prejeli, kaj sta nama povedala, pa je razvidno tudi iz faksimilov, ki ju objavljamo.
Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je v času od 30. aprila do 13. avgusta objavil 8 javnih naročil, povezanih s oskrbo migrantov. Naročila so večinoma razdelili na tri regije, med njimi je tudi Jugovzhodna Slovenija, ki jo pokrivamo na našem portalu. Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini (CI) je nato objavila, da naj bi bil migrantski center po njihovih podatkih na območju občine Metlika, v metliškem Logu, neposredno ob mejnem prehodu in ob reki Kolpi. Občina Metlika je pozneje CI odgovorila, da ne potekajo nobeni dogovori o postavitvi centra na tem območju.
Stvari smo začeli preiskovati, iz vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov so nam nato 8. avgusta pozno zvečer sporočili, da jim je Vlada RS naročila, naj poskrbijo za to, da bodo po posameznih lokacijah ob državni meji vzpostavljeni posamezni sprejemno-registracijski centri, saj se pričakuje povečanje dinamike prihodov migrantov. Prek teh centrov bo nato potekalo vstopanje migrantov v Slovenijo. Iz navedenega je razvidno, da vladajoči v prihajajočem času pričakujejo nekaj podobnega, kot smo bili temu priča leta 2016 na območju Dobove.
Iz javnih naročil pa je razvidno, da v uradu že vedo, kje bodo migranti vstopali v Slovenijo. Glede na letošnje podatke (tukaj) je tudi jasno, da bo na udaru Bela krajina. Zato smo urad prosili za natančnejše podatke, v katerih občinah bo to. Iz javnih naročil je namreč že točno razvidno, koliko čistilcev potrebujejo na posamezni lokaciji, koliko bo stala prehrana, koliko postelj in vzmetnic potrebujejo in podobno. Prejeli pa smo splošen odgovor, ki je temeljil na tem, da morajo opraviti javna naročila za dobavo potrebnega blaga ali storitev (ki bi bili lahko potrebni kadarkoli v prihodnjih dveh letih). Vprašali smo jih tudi, s katerimi župani oz. predstavniki občin so se že srečali in kolikokrat. Odgovor na to še čakamo, po zakonu o medijih se je rok že iztekel in bomo morali tega, kot kaže, iskati po drugi zakoniti poti. Več kot očitno pa je, da je bil vsaj metliški župan seznanjen s tem, kakšne podatke pričakujemo od urada, kar je razvidno tudi iz njegovega odgovora, ki ga objavljamo v nadaljevanju.
V vsem tem času se je tudi izkazalo, da južno mejo dnevno nezakonito prečka vse več ilegalnih migrantov (julija je bilo teh že preko 30 dnevno), civilna iniciativa pa je začela objavljati tudi nekatere druge skrb vzbujajoče podatke in fotografije.
Urad sodeluje z občinami
Mojca Špec Potočar, direktorica vladnega urada, je junija v pogovorni oddaji na Radiu Ognjišče (sodelovala sta še državni sekretar Boštjan Šefic in predstavnica belokranjske civilne iniciative Maja Kocjan) povedala, da urad z lokalnimi oblastnimi zelo dobro sodeluje in je z njimi v rednih stikih. Da urad nečesa ne dela na svojo roko, pač pa v soglasju vsaj z župani ali županjami na določenem območju, pa se potrjuje tudi v primeru namestitev migrantskih družin v Mariboru, kjer nenehno poudarjajo to sodelovanje. Navsezadnje pa tudi v zadnjem primeru Ankarana in Debelega rtiča, kjer so izrecno poudarili, da je občina že dolgo seznanjena z vsem, kar sem tam pripravlja.
Ali župana podpirata legitimna prizadevanja civilne iniciative?
Ker civilna iniciativa v Beli krajini opravlja pomembno delo z vidika varnosti občanov (to se je izkazalo že oktobra 2016), smo županji Občine Črnomelj in županu Občine Metlika poslali eno samo vprašanje. To pa je: “Ali podpirate legitimna prizadevanja civilne iniciative proti migrantskem centru kjerkoli v Beli krajini?”
Prosili smo ju za jasno izraženo stališče do tega. Iz kabineta črnomaljske županje smo prejeli odgovor, katerega vsebina se je nanašala na leto 2016. Na ponovno prošnjo, da prosimo za natančno izraženo stališče županje na postavljeno vprašanje in da se to nanaša na leto 2018 in ne 2016, pa nam so nam iz kabineta poslali naslednji odgovor: “… je stališče županje v zvezi z migrantskim vprašanjem enako sklepu Občinskega sveta Občine Črnomelj, ki smo vam ga že poslali v prejšnjem odgovoru” (op. – to se je nanašalo na leto 2016).
Natančnega odgovora na vprašanje, ali ima Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini podporo črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič, tako nismo prejeli.
Kaj pa metliški župan?
Enako vprašanje kot črnomaljski županji smo poslali tudi metliškemu županu Darku Zevniku in nato prejeli odgovor, da “ne bo komentiral delovanja civilne iniciative”. Dodal je še poduk, naj se obrnemo na urad, ki je odgovoren za migrantsko politiko, in še: “Občina Metlika z njimi ni imela nobenega kontakta in ni sodelovala pri nobeni njihovi dejavnosti. Moje osebno mnenje pa je, da v tem trenutku ne potrebujemo nobene oblike centrov na območju Bele krajine.”
Na ponoven poziv s prošnjo za jasno izraženo stališče glede na postavljeno vprašanje o tem, ali podpira legitimna prizadevanja civilne iniciative proti migrantskemu centru, pa metliški župan Darko Zevnik ni več odgovoril.
