Spopad za mejni prehod Holmec je bil eden najbolj intenzivnih bojev slovenske osamosvojitvene vojne. Boji so potekali na današnji dan pred 30 leti.
V bojnem spopadu za mejni prehod Holmec je sodelovalo 233 pripadnikov teritorialne obrambe, 18 aktivnih in 31 rezervnih pripadnikov milice, devet voznikov reševalnih vozil, dve zdravnici in sedem medicinskih sester. Med pripadniki teritorialne obrambe ni bilo smrtnih žrtev, ubita pa sta bila dva rezervna miličnika, Željko Ernoič in Bojan Štumberger. Tudi vsi huje ranjeni so bili pripadniki milice; to so bili Otokar Praper, Miran Ring in Maks Breznik. Na strani JLA so bili trije mrtvi in pet ranjenih. V boju je bilo blažje poškodovanih še pet ljudi, štirje policisti in en jugoslovanski vojak. Območje spopada na Holmcu je bilo s svojimi geografskimi značilnostmi v prid nasprotniku.
Mejni prehod je bil v dolini, stražnica pa v neposredni bližini, vendar nekaj deset metrov višje. To je omogočalo dober pregled nad dolino oziroma objekti milice na mejnem prehodu. V stražnici je bilo 25. junija 62 pripadnikov JLA, med njimi dva častnika, dva podčastnika in 58 vojakov, saj je ekipo običajnih 40 pripadnikov okrepilo moštvo iz Celja, ki je prišlo tja na usposabljanje. Spopad je bil tako rekoč neizogiben. Pripadniki slovenske milice so 26. junija ob 7.30 na mejnem prehodu dvignili slovensko zastavo. Jugoslovanska stran se je odzvala tako, da so polno oboroženi zavzeli položaje v okolici stražnice, saj je bil namen zveznih oblasti zavzeti mejni prehod Holmec, in sicer naj bi to storili pripadniki zvezne milice ob podpori posadke JLA v stražnici.
Za ubranitev svojih položajev so slovenske sile oblikovale štiri udarne skupine. Njihove naloge so bile podrobno razčlenjene, tako da bi bile druga drugi v podporo, končni cilj pa je bil enoto JLA prisiliti k umiku v objekt in vdaji ter preprečiti prodor oziroma pomoč pripadnikov JLA iz drugih stražnic. Priprave so bile končane. Ob 5.10 je sledil prvi rafal na 4. udarno skupino, potem pa še dva. Ta skupina je na desnem krilu, pod kmetijo Oven, padla v zasedo skupine pripadnikov JLA iz stražnice Sonjak. Poveljnik voda 115. protidiverzantske čete teritorialne obrambe Mihael Cerjak je o tem povedal: “Približno 300 metrov pred karavlo smo padli v zasedo, vendar nismo takoj odgovorili z ognjem. Vojaka, ki je začel streljati, smo nagovarjali k predaji, vendar tega ni hotel storiti. Nato prideta še dva in mi smo odprli ogenj, pri čemer sta bila komandir patrulje in en vojak ranjena, tretji pa se je predal.“