Bo parlamentarna večina tokrat pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev in delavcev?

Foto: iStock

Poslanke in poslanci bodo na izredni seji državnega zbora, ki se bo pričela v ponedeljek, 7. oktobra, obravnavali tudi predloga poslanske skupine SDS za zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin in višje neto plače delavcev.

Predlog za znižanje najnižjih invalidskih pokojnin so v poslanski skupini SDS vložili že letos spomladi, a na strani koalicijskih poslancev ni bilo volje, da bi zagotovili ustrezno število glasov.

Pri tokratni obravnavi predloga se bo tako pokazalo, ali je vendarle večina v Državnem zboru RS pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev.

V predlogu zakona so tako predlagali osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka kot najnižje izhodišče. V primeru, da bo v Državnem zboru RS zadostna politična večina, pa se ta znesek lahko tudi poviša. V letu 2017 je bil prag tveganja revščine za samsko osebo v višini mesečnega prihodka okoli 635 evrov, kar je ravno toliko, kot je povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji. Povprečna invalidska pokojnina je celo bistveno manjša, in sicer 495 evrov, kar pomeni, da je relativni delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino pod 392,75 evrov, bistveno višji pri invalidskih upokojencih kot pa pri ostalih upokojencih.

Delavec s povprečno plačo bi letno zaslužil 720 evrov več
V poslanski skupini SDS so pripravili tudi novelo zakona o dohodnini, s katero predlagajo višje neto plače za vse delavce. Slednje bi po njihovem mnenju dosegli z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave, zvišanjem mej dohodninskih razredov in usklajevanjem davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo). Poglavitne rešitve zakona so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 4 tisoč evrov, zvišanje mej dohodninskih razredov za 2 tisoč evrov in usklajevanje davčnih olajšav ter neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo), ne glede na njihovo višino. Predlagamo, da se te rešitve uporabijo že pri dohodnini za leto 2019.

Z navedenimi ukrepi bodo poleg zvišanja neto plač za vse delavce dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo kljub njenemu zvišanju, ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine, s čimer se  bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin, ne pa za polnjenje državnih blagajn, kar se dogaja ob veljavni ureditvi.

Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka.

Izredna seja državnega zbora se bo pričela ob 10. uri, vabljeni k spremljanju na Nova24TV 2 in TV Slovenija 3!

Rok Kranjc