fbpx

Cene stanovanj v Ljubljani v primerjavi z letom 2015 za 50 odstotkov višje

Ljubljana. (Foto: STA)

Cene rabljenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Ljubljani so se od obrata leta 2015 do lani zvišale za 48 odstotkov. Srednja cena je bila lani z 2960 evrov na kvadratni meter tretje leto zapored rekordna in je bila skoraj 70 odstotkov nad srednjo ceno za celotno Slovenijo. V Ljubljani pa poteka kar nekaj dragih projektov z gradnjo nepremičninskih stanovanj. Tako lahko v kratkem pričakujemo, da bodo v bližnji prihodnosti realizirani projekti RR Ellipse, Barjanka, Pallais & Villa Schellenburg, Mivka, Vila Destino, Draveljskih 8, Soseska Sereno, Rezidenca Celovška in Zelena Šmartinka je le nekaj vidnih nepremičninskih projektov, ki nastajajo v Ljubljani.

Glavno mesto kot gospodarsko, upravno in univerzitetno središče države hkrati predstavlja daleč največji in najrazvitejši trg stanovanjskih nepremičnin v državi, ugotavlja  v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020 Geodetska uprava RS (Gurs).

V zadnjih letih, v obdobju gospodarskega razcveta in rekordno nizkih obrestnih mer, je bila za Ljubljano značilna stalna rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah tako bivalnih kot naložbenih in za nadaljnje oddajanje. Na drugi strani je pomanjkanje ponudbe novih stanovanj kot posledica odsotnosti večjih stanovanjskih novogradenj v obdobju od 2010 do 2017, in dejstvo, da je za ponovni zagon gradbene dejavnosti, dokončanje gradbenih projektov in povečanje ponudbe novih stanovanj potreben čas,  “hitro povzročilo presežno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in visoko rast njihovih cen v glavnem mestu,” so pojasnili na Gursu.

Srednja cena stanovanja v Ljubljani vredna 3000 evrov na kvadratni meter

Leta 2020 je srednja cena stanovanja (mediana) na ravni države znašala 1750 evrov na kvadratni meter. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so v Sloveniji dosegle zgodovinsko najvišjo raven. Daleč najvišje so cene stanovanj v glavnem mestu.

Srednja cena stanovanja v večstanovanjski stavbi v Ljubljani je bila lani za 69 odstotkov višja kot na ravni Slovenije in se je že povsem približala meji 3000 evrov na kvadratni meter. Najvišje so cene na analitičnem območju center, kjer je mediana lani znašala 3280 evrov na kvadratni meter. Cene v centru so se za neobnovljena in slabo vzdrževana stara stanovanja gibale od 2000 do 6500 evrov na kvadratni meter, kolikor je bila cena pri dveh okoli 100 kvadratnih metrov veliki stanovanji v Vili Urbana. Večina stanovanj je bila sicer prodana po ceni med 2700 in 3800 evrov na kvadratni meter.

Le malo nižje so bile cene stanovanj na območju Viško polje, Brdo, Vrhovci (3230 evrov), kjer so se večinoma prodajala novejša in nadpovprečno velika stanovanja. Na ostalih območjih Ljubljane večjih razlik med cenami rabljenih stanovanj ni bilo. Razpon cen je bil sicer velik, v povprečju pa so se vrtele okoli 10 odstotkov pod cenami stanovanj v centru. Večina stanovanj se je prodala po ceni od 2500 do 3500 evrov na kvadratni meter.

Najdražji stanovanja se prodajajo za 6800 evrov na kvadratni meter v centru Ljubljane

Cene novih stanovanj so se gibale od najvišjih v centru (6800 evrov) in vila blokih na Viču (do 6000 evrov) do najnižjih v Šiški, Črnučah in Sostrem (2800 evrov). Povprečna cena novega stanovanja v Ljubljani je bila lani 3200 evrov na kvadratni meter z davkom, a brez upoštevanja garaž oz. parkirnih prostorov.

Srednja cena stanovanjske hiše v Ljubljani je znašala 290.000 evrov. Cene so bile najvišje na območju Rožna dolina, Trnovo, Bežigrajski dvor, Spodnja Šiška (415.000 evrov), najdražja je bila hiša za okoli 1,1 milijona evrov v Rožni dolini. Najnižje evidentirane cene so bile na območju Tomačevo, Šmartno, Sneberje, Zalog (227.000 evrov).

Cene stanovanj v Ljubljani so v zadnjih petih letih najbolj rasle v letih od 2016 do 2018 (za 12–15 odstotkov letno), nato pa se je njihova rast umirila (od 2–3 odstotke letno). Med letoma 2015 in 2020 so se skupno zvišale za 48 odstotkov.

Cena zemljišč so se v zadnjih petih letih podražile za 5 odstotkov

Cene hiš so do leta 2018 rasle nekoliko počasneje kot cene stanovanj (za 7–9 odstotkov letno), nato nekoliko hitreje (za 4–5 odstotkov letno). Skupno so se hiše v obdobju 2015–2020 podražile za 37 odstotkov.

Cene zemljišč za gradnjo so začele naraščati in so močno poskočile šele leta 2018 (za 16 odstotkov), ko je stanovanjska novogradnja dobila nov zagon. Tudi rast cen zazidljivih zemljišč se je v letih 2019 in 2020 zmanjšala, kar pa gre po navedbah Gursa ob velikem povpraševanju pripisati predvsem pomanjkanju ustreznih oziroma kakovostnih zemljišč za takojšnjo gradnjo. V obdobju 2015–2020 so se zemljišča za gradnjo podražila za 29 odstotkov.

Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je lani – potem ko je po obratu cen leta 2015 naraščalo do leta 2017, nato pa se v letih 2018 in 2019 nekoliko zmanjšalo – opazno upadlo, kar gre v največji meri pripisati epidemiji, ugotavlja Gurs.

Število transakcij s stanovanji je bilo v primerjavi z letom 2019 manjše za 20 odstotkov (poslov je bilo 2316), s hišami za 15 odstotkov (332), z zemljišči za gradnjo pa tudi za 20 odstotkov (225).

Luka Perš