Čeprav ima Slovenija dovolj kapacitet za samozadostnost na področju kmetijstva, je preveč odvisna od uvoza, ki zaradi epidemije novega virusa upada. Prišel je čas, da končno razmislimo, kaj storiti, da v primeru podobnih kriz ne bomo ponavljali zgodbe. Čas je, da kultiviramo kmetijska zemljišča, ki so zapuščena. Še zlasti uvoz sadja in zelenjave iz tujine je v času krize prizadet. Ob tem je ključno povečati odkupne cene za domače proizvode, na novo ovrednotiti kmetijsko dejavnost in zanjo navdušiti mlade.
V Sloveniji imamo dovolj kapacitet za samozadostnost na področju kmetijstva, a naša država je vse preveč odvisna od uvoza, ki zaradi epidemije novega virusa upada. Prišel je čas, da končno razmislimo, kaj storiti, da v primeru podobnih kriz ne bomo ponavljali te zgodbe. Čas je, da kultiviramo kmetijska zemljišča, ki so zapuščena. Predvsem uvoz sadja in zelenjave iz tujine je v času krize prizadet. Potencial predstavljajo še zlasti opuščene kmetije. Epidemija je pravzaprav zgolj ogledalo naše družbe, ki nam kaže naše pomanjkljivosti in priložnosti, še zlasti to, kje je mogoče uvesti pozitivne spremembe, poroča maribor24.
Ni smiselno, da kmetijske izdelke kupujemo na primer s Kitajske, kjer pogosto vladajo sumljive sanitarne razmere, saj imamo dovolj kapacitet za pridelavo dobro preverjene in kakovostne domače hrane. Prav epidemija nam jasno sporoča, da se vsaj glede prehrane in nujnih medicinskih pripomočkov ne gre več zanašati na uvoz iz tujine. Ravno zato potrebujemo dovolj močno lokalno gospodarstvo za pridelavo in predelavo prehrane.
Epidemija novega virusa je najbolj prizadela prav Španijo in Italijo, torej glavni izvoznici sadja in zelenjave v Evropi. Prav lahko se zgodi, da bi epidemija močno oslabila tudi tamkajšnje pridelovalce. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ob tem poudarjajo, da bi bili prisiljeni v takšni situaciji pomanjkanje nadomestiti z uvozom iz drugih držav, vsaj deloma pa tudi okrepiti pridelavo na domačih tleh.
Se bomo zavedali pomena samooskrbe, ko pozimi v trgovinah ne bo več južnega sadja?
Morda smo se preveč navadili na to, da je skozi celo leto na voljo kakršnakoli zelenjava ali sadje, ki si ju poželimo. Tako bomo morda ugotovili, da med zimsko sadje ne spadajo pomaranče, banane in pomelo, marveč jabolka in hruške. Je pa res, da je takšen scenarij le malo verjeten, saj pridelava eksotičnega sadja in zelenjave poteka tam, kjer je bolezen prisotna v manjšem obsegu.
Obenem je sicer res, da je kar “tri četrtine kmetijskih zemljišč za kmetovanje neugodnih”, kar močno povečuje stroške pridelave. Zagotovo velik izziv predstavlja tudi razdrobljenost kmetij, saj manjše parcele le še povečujejo stroške. Velikih kmetijskih površin za industrijsko pridelavo primanjkuje. Vse to pa slabi konkurenčnost slovenskega kmetijstva in zmanjšuje njegovo zanimivost.
Opuščenih kmetijskih zemljišč je vsako leto manj
Podatki iz leta 2016 govorijo, da je bilo pri nas kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo ali so neobdelana, 15.052 hektarjev, v lasti kar 10.163 gospodarstev. Takšnih zemljišč je v resnici vsako leto manj, upad pa gre opaziti že od leta 2010. Takrat je bilo 32.659 hektarjev takšnih kmetijskih površin, torej kar za dobro polovico več kot je bilo šest let pozneje.
V raziskavi SURS-a sicer niso bila všteta gospodarstva, kjer se opušča kmetovanje, ampak zgolj tista, kjer še poteka določena pridelava. “Menimo, da je eden glavnih razlogov za zmanjšanje vrednosti podatka o kmetijski površini v zaraščanju, ravno zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev, ki so glede na prag pridelave, ki je določen, ustrezna za raziskovanje.”
Leta 2018 samooskrba s sadjem 47-odstotna, krompirjem 49-odstotna in z žiti 69-odstotna
Prav tako je pozeba še ena ključnih težav, s katero se domače kmetijstvo sooča. V Sloveniji imamo nizko samooskrbo z zelenjavo (zgolj 40%). Obenem je premalo sadja za domače potrebe. Na to so v zadnjih letih vplivale tudi večje pozebe. Leta 2018 je bila samooskrba na tem področju zgolj 47-odstotna, krompirja 49-odstotna in glede žit 69-odstotna, čemur botruje nizek delež njiv glede na celotno površino Slovenije.
Ob tem je več kot zaskrbljujoče to, da države ne ukrepa, saj navkljub majhni vzreji prašičev domači rejci svinjskega mesa ne uspejo prodati, ker se v Slovenijo še naprej uvaža svinjino iz tujine. Slaba ekonomičnost je močno oslabila rejo prašičev pri nas. Prav zato smo glede samooskrbe s svinjino zgolj na kakšnih 40 odstotkih, morda še nižje. Toda po drugi strani obstajajo presežki na področju govedoreje, še zlasti pri pridelavi mleka, pa tudi govedine. Podobno je s perutnino.
Epidemija resno ogroža dejavnosti na kmetijah, tudi na turističnih
Epidemija novega virusa povzroča ogromne probleme v sektorjih na področju prehrane, še zlasti v pridelavi mleka, govedoreji, prašičereji, vzreji jagnjet in pridelavi vina. Skoraj popolnoma pa so ustavljene storitve na kmetijah kot so kmečki turizem, vinotoči, obiski v okviru šolskega izobraževanja. Na nekaterih kmetijah je moč opaziti skorajšnjo zaustavitev prodaje kmetijskih izdelkov, dogaja pa se celo padec odkupnih cen.
Toda po drugi strani potrošniki kmetijske proizvode kupujejo po nespremenjenih cenah. Kot enega ključnih razlogov se navaja padec povpraševanja v tujini, in sicer zaradi zastoja pri izvozu, pa tudi manjše domače porabe. Obenem se tudi trgi v bližini Slovenije srečujejo s presežki na področju nekaterih vrst živil. Poleg tega domačini ne morejo nadomestiti izpada potrošnje v turistični panogi.
Ukrepi za blažitev posledic, ki jih predlaga KGZS
KGZS je za blažitev nastajajočih posledic predlagala sledeče ukrepe, ki jih je vlada delno že upoštevala: likvidnost za ohranjanje pridelave in vzpostavljanje proizvodnje, vključno z zmanjšanjem določenih stroškov, povečanje blagovnih rezerv, interventni odkup, pomoč pri izvozu.
Obenem se navaja še okrepljene promocijske aktivnosti za slovensko hrano, dogovor v agroživilski verigi za pogodbene količine in oblikovanje pogojev dobav vsaj do konca leta, da bo možno načrtovanje obsega, saj se ni več mogoče zanesti na tradicionalne trge, posebna ponudba v živilskih trgovinah za posamezne skupine artiklov, podpora zmanjševanju obsega proizvodnje v panogah s presežki ter financiranje proizvodnje v panogah, kjer je potencial za rast, še navajajo v zbornici.
Ključno je dvigniti odkupne cene, pravilno ovrednotiti kmetijstvo in navdušiti mlade
Ob vsem navedenem nove prilagoditve kmetijskega sektorja terja vse bolj sušno podnebje, kar je posledica podnebnih sprememb. Posebej pereč je dvig povprečnih letnih temperatur, zato so tudi poletja bolj sušna. Tako se tudi poljedelstvo pri nas bolj osredotoča na pridelavo rastlin, ki jih suša ne prizadene tako močno. Slovensko kmetijstvo mora sicer postati bolj tržno privlačno. Le to je pot do resnične samooskrbe.
Upanje se polaga še zlasti v mlajše rodove, saj lahko prav oni prepoznajo kmetijstvo kot poslovno priložnost, ki bi lahko preživela številne slovenske družine. In če želimo to doseči, je ključnega pomena dvig odkupnih cen kmetijskih proizvodov, obenem pa kmetovanje kot dejavnost bolj ceniti. Ob tem perečo težavo predstavlja pomanjkanje znanja, saj mnogi novinci v kmetijstvu potrebujejo kar nekaj časa, da se te dejavnosti priučijo, kar še posebej velja za industrijsko kmetijstvo, v katerega so poleg navedenega na začetku potrebni velikanski denarni vložki zaradi nabave ustrezne mehanizacije.
Domen Mezeg