fbpx

Danes se spominjamo rojstva politika, velikega misleca in enega izmed osrednjih osebnosti slovenske osamosvojitve

dr. Jože Pučnik

Danes se spominjamo rojstva politika, velikega misleca in enega izmed osrednjih osebnosti slovenske osamosvojitve ter demokratizacije dr. Jožeta Pučnika.

Rodil se je 9. marca 1932 v katoliški kmečki družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Že kot dijak Gimnazije v Mariboru je pokazal svojo kritično razmišljanje do jugoslovanskega političnega sistema, ki mu je zaradi tega onemogočil opravljati maturo. Nekaj kritičnih misli, uperjenih proti titoističnemu sistemu, je objavil v šolskem glasilu, kar je bilo dovolj, da je postal zaznamovan in spremljan s strani represivnega sistema. Po tem, ko je maturo opravil kot zasebnik, se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral iz smeri filozofija in primerjalna književnost. Zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, v katerih je kritiziral gospodarsko politiko komunističnega sistema, je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Obsodba je verjetno služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnemu sistemu. Po petih letih je bil izpuščen. Že v naslednjem letu je s člankom “Problemi našega kmetijstva” opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla. Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti službe. Priložnosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.

V 80-tih letih preteklega stoletja je dr. Jože Pučnik ponovno začel svoja razmišljanja in misli objavljati v slovenskem časopisju. Priložnost za objavljanje je dobil v alternativnem zborniku Nova revija, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Ker je bil Pučnik po srcu demokrat, je v vihravem in nepredvidljivem času sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije, ene izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke. Leta 1990 je kot vodja koalicije Demos le-to popeljal do zmage na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. Po zmagi Demosa na volitvah leta 1990 mu je sicer Lojze Peterle ponudil, naj prevzame vodenje vlade, a je Pučnik to odklonil. Vse večja razhajanja med glavnimi predstavniki vladajoče koalicije so na srečanju v Dolskem decembra 1991 pripeljala do razpusta Demosa. Pučnika je leta 1993 pri vodenju stranke nadomestil predsednik danes največje stranke v Sloveniji, Janez Janša.

V našem spominu bodo za vedno ostale besede dr. Jože Pučnika, ki jih je izrekel na plebiscitni dan, 23. decembra 1990, ko smo Slovenci stopili iz sence zgodovine: “Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo!” Prav tako se bomo večno spominjali njegovih prizadevanj za osamosvojitev in demokratizacijo Slovenije, v katerih je odigral ključno vlogo, za kar mu lahko upravičeno rečemo oče slovenske državnosti. Toda kljub Pučnikovim prizadevanjem za vpeljavo politične kulture in demokratičnih vrednot, se strukture starega jugoslovanskega totalitarnega sistema niso umaknile, ampak so se globoko zakoreninile v novonastalo demokratično obliko. Globoka država tudi po skoraj tridesetletni samostojnosti še vedno hromi razvojni proces Slovenije in razdvaja slovenski narod. Več kot očitno je, da začeto delo dr. Jožeta Pučnika ni dokončano, kajti demokratizacija v Sloveniji še ni zaključena. Dr. Jožetu Pučniku smo lahko hvaležni za vse njegove napore in trud pri osamosvojitvenih procesih ter vpeljavi večstrankarskega sistema, ki je zrahljal okove totalitarizma in slovenskemu narodu pomagal uresničiti večstoletno željo po samostojni državi.

Življenjski moto dr. Jožeta Pučnika v slovenski politiki je bil boj za resnico in vpeljavo politične kulture ter boj za blaginjo slovenskega človeka. Iz spoštovanja do njegovega dela se je potrebno za uresničitev obeh boriti še naprej. V posnetku spodaj si lahko pogledate njegov govor ob 10. obletnici koalicije Demos.

Rok Krajnc