Marjan Šarec in Jernej Pikalo (Foto: STA)
Financiranje vzgoje in izobraževanja ni ravno moje področje. Gre pa na simbolni ravni za tako pomembno temo, da sem se na sredini razpravi o noveli Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v parlamentu vseeno moral oglasiti.
Spoštujemo vladavino prava, ali ne?
Si predstavljate, da danes v precejšnjem delu vladajoče politike zmaguje samoprepričanje, da če posamezna odločitev ustavnega sodišča oblasti ni povšeči, je pač ne udejanjimo. No, to je samopašnost. Tako levica dela, ker ima večino. Ker lahko. ‘Ker vladamo’.
V primeru novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki jo je pripravil minister Jernej Pikalo, gre za mega festival kršitev na vseh ravneh:
Izvršna veja oblasti, torej vlada, dela v nasprotju s sodno. V parlamentarno proceduro torej pošlje zakonodajni predlog, ki je v nasprotju z ustavno odločbo. V razpravi v parlamentu smo slišali, da imajo podobne težnje tudi številni poslanci aktualne koalicije, torej del zakonodajne veje oblasti. Natančneje: 42 poslancev, ki je podprlo novelo.
Kaj je v zvezi s tem pred časom dejala nekdanja predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat? “Če spoštujemo pravila vladavine prava, potem se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo”. PIKA!
V aktualnem primeru gre tudi za kršenje temeljnega načela demokratične ureditve onkraj konkretne ustavne odločbe. Predlog novele ZOFVI ministra Pikala posega v samo bit zaupanja v pravo. Če iščeš pravico na sodišču, ne smeš končati na slabšem, kot če je ne bi iskal. V tem primeru pa se vlada Marjana Šarca s svojim predlogom obnaša najslabše možno: tu zmagaš s svojimi argumenti pred ustavnim sodiščem, pa končaš slabše, kot če ne bi iskal pravice pred sodiščem. In potem naj bi sodišče delilo pravico?!?
G. minister Pikalo, naj vas spomnim na besede nekdanje ustavne sodnice Sovdat, namreč, da je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča lahko tudi razlog za ustavno obtožbo, “saj gre vendar za kršitev ustave”.
Vladni predstavniki ignorirajo tudi celotno pravno stroko: vlada ne upošteva mnenja lastne Službe vlade za zakonodajo, 42 koalicijskih poslancev pa ne svoje Zakonodajno pravne službe. Ja zakaj pa potem vlada in parlament sploh imata pravno službo?
Minister Pikalo tudi laže predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Slednji je namreč v odgovoru na ustno poslansko vprašanje dejal: “Minister pa zagotavlja, da ta predlog zakona sledi ustavni odločbi… Ponavljam, razprava bo in minister zagotavlja, da je to v skladu.”
Spoštovani g. Pikalo, zakaj tako debelo lažete premierju Šarcu? Kako je že rekel vaš nekdanji član in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic? Da gre za pobalinstvo, ali nekaj takega …
dr. Anže Logar (Foto: Fb)
Padajo pa merila tudi v Državnem zboru.
Da smo v sredo sploh razpravljali o tem predlogu v državnem zboru, je kriv poslanec Desusa Jurij Lep. Ravno njegov glas je na parlamentarnem odboru omogočil, da je bil zakonski predlog s 6:5 potrjen in se je parlamentarna procedura nadaljevala.
Zakaj ga izpostavljam? Pred glasovanjem na matičnem odboru 1.7. je namreč dejal: “Jaz bi samo prosil za 5 minut pavze, da se sam pri sebi prvi odločim, pa da malo pokličem, da vidim.”
Veste kaj pravi 82. člen ustave v svojem prvem odstavku?
“Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.”
Poslanec Desusa g. Lep je brez kančka slabe vesti javno priznal, da se je odločil šele na podlagi navodil preko telefona.
No, je g. Lep tudi obrazložil, zakaj se je tako odločil. Rekel je: “Zame je prvo, da vlada obstane, … da se nečesa, kar se dogovorimo, držimo,”
Ne, g. Lep, vaša služba (in tudi moja, da smo si na jasnem) je čisto nepomembna, ko je na kocki zaupanje v delovanje pravne države in pravna država sama.
Naj ponovim besede nekdanje predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat: “Če spoštujemo pravila vladavine prava, potem se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo.”
Pravni strokovnjak Matej Avbelj je v kolumni na Financah z naslovom Pogum za brezpravje zapisal: “Vse opisano vladno in siceršnje politično zanemarjanje ustave in vse splošno odstopanje od zahtevane ravni ustavnega diskurza, ki ustvarja nepovratno zanko politično nekulturne dirke z neznosnimi pospeški navzdol, nas mora napajati s precejšnjim javnim pesimizmom”.
A hkrati dodal: “Elementi brezpravja, politična nonšalantnost in čestitke za odkrito pravno ignoranco bi lahko bili tudi labodji spev nekega posttotalitarnega časa, ki se nezadržno izteka.”
Pesnik La Fontaine je nekoč zapisal: “Velikokrat srečamo usodo prav na poti, ki smo si jo izbrali, da bi se ji izognili.”
To bo kar prava misel za napoved posledic odločanja v parlamentu.
Nikoli ni bilo v Sloveniji tujim lastnikom prodanih toliko bank kot ravno pod levo-skrajno levo vlado Marjana Šarca.
Nikoli si ne bi mislil, da bomo srčiko pajdaškega kapitalizma Foruma 21 in glavni bankomat leve elite prodali ravno v vladi, v kateri nadkoalicijsko taktirko drži Levica z Luko Mescem.
V sredo se je v tem sicer za večino ljudi nepomembnem, z vidika pravne simbolike pa epohalnem primeru, zaradi ideološke zaslepljenosti (z)lomil pojem vladavine prava. Ali pravne države, kakor hočete.
A je hkrati s tem potrditev novele ZOFVI zgolj približala prelom, ki se (tako kot v primeru državnega lastništva) neminovno bliža tudi ideološkemu betonu javno vs. zasebno, na katerem že zadnjih nekaj let paradirajo leve stranke. In na koncu bo v vseh šolah z javnoveljavnim programom – javnih in zasebnih, uveljavljeno 100% javno financiranje.
Naj to zadnjo trditev podkrepim z besedami nekdanje predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat: “Če se zakonodajna in izvršilna oblast tu ne bosta zresnili in te anomalije odpravili, potem bo moralo verjetno ustavno sodišče razmišljati o tem, kako bo v prihodnje odločalo.”
Bo odločalo. Mimo Pikala in Šarca …
