Na Fakulteti za medije, kjer študira tudi vse več tujih študentov, so pridobili koncesijo za dodiplomski in magistrski program Mediji in novinarstvo, zato lahko študentje tu študirajo brez plačila šolnine, pravi dekan Fakultete za medije prof. dr. Borut Rončević, ki meni, da izzivov nikakor ni konec.
Zakaj se zdi, da je v zadnjem času veliko govora o Fakulteti za medije in kaj je tu tako posebnega?
Najbrž se res nekoliko več pojavljamo v medijih. Razlogov za to je več in tu bi lahko omenil vsaj dva. Prvi je v tem, da na fakulteti opravljamo kakovostne in objektivne raziskave iz našega osnovnega področja, to je medijske krajine. Drugi razlog pa je v tem, da smo na fakulteti pridobili koncesijo tako za dodiplomski kot magistrski program Mediji in novinarstvo, kar pomeni, da študentje lahko študirajo brez plačila šolnine.
Z raziskavami medijske krajine smo pokazali, da je cesar včasih tudi nag in to je zagotovo zanimivo za javnost. Za oba študijska programa Mediji in novinarstvo, na katerih bomo izobraževali strokovnjake za medijsko produkcijo, pa velja izjemno veliko zanimanje. Zato povečani interes javnosti za naše delo ne preseneča.
Ali sta to zasebni fakulteti, ki izvajata javno službo?
Tako je. O koncesijah v visokem šolstvu je občasno nekaj več govora. Nekateri pišejo celo o privatizaciji visokega šolstva. Resnica je seveda obratna, koncesije pomenijo širitev javne mreže, saj študentom, ki študirajo na koncesioniranih programih, ni treba plačati šolnine in so tudi sicer njihove pravice izenačene s pravicami študentov na javnih fakultetah.
Kako to, da je tudi med tujimi študenti zanju tako velik interes?
Dober glas seže v deveto vas. Veliko naših študentov pove, da so se k nam vpisali na podlagi priporočila osebe, ki pri nas študira ali je študirala. Seveda pa za pridobivanje tujih študentov vlagamo veliko energije in se s tem ukvarjamo že vrsto let, ker verjamemo, da mora akademsko okolje biti tudi mednarodno.
Fakulteti sta v zadnjih letih precej zrasli – ali je to tudi posledica dobrega dela v preteklosti?
Vsekakor. Včasih smo rekli, da so najboljša reklama zadovoljni študentje oziroma diplomanti. In teh pri nas ne manjka. Sedaj pa opažamo, da je zadeva še nekoliko drugačna, da so odlična reklama tudi zadovoljni delodajalci. Delodajalci naših diplomantov so vključeni v naš svet zaupnikov in njihove reakcije so neprecenljive.
Naj izpostavim tudi dejstvo, da študentje že med študijem lahko spoznavajo potencialne prihodnje delodajalce, in sicer še posebej v okviru opravljanja praktičnega izobraževanja med študijem. Na Fakulteti za medije ugotavljamo, da so potrebe na trgu dela po naših diplomantih velike, kar med drugim zaznavamo tudi na podlagi dnevne komunikacije z različnimi medijskimi hišami.
Kako vam je uspelo v treh letih podvojiti število študentov? To je izjemen uspeh.
Naša fakulteta je v preteklih letih sicer zelo hitro rastla, vendar pa smo se zelo potrudili, da naši študentje niso postali le številke. To velja tako za predavalnico kot tudi za strokovne službe, ki prihajajo v stik s študenti, naš referat, knjižnica, karierni center, informacijska podpora … Rast števila študentov ni bila posledica uvedbe novih programov, ampak višjega vpisa na že obstoječe programe. Če naši študentje ne bi bili zadovoljni pri nas, do tega zagotovo ne bi prišlo.
Kakšni so izzivi v prihodnosti?
Ključni izziv je združitev obeh fakultet, za kar smo že pridobili soglasje pristojne agencije. To bomo storili v začetku akademskega leta, imamo pa do takrat še kar nekaj opravil. Namen tega je seveda, da bomo na skupni, združeni fakulteti ponudili še boljše storitve svojim študentom. Še večji izziv pa je sledenje novostim v okolju, izboljševanju pedagoških tehnik … Izzivov ni nikoli konec.
Slosolar