Evropski poslanec Franc Bogovič se je odzval na sprejeti predlog evropskih podnebnih pravil oz. t. i. podnebni zakon, ki ga je včeraj sprejela Evropska komisija in ga predala v potrditev Evropskemu parlamentu in Svetu EU. Podnebni zakon tako določa okvir ukrepov in ciljev za dosego ogljične nevtralnosti EU do l. 2050, s čemer bi Evropa postala prva ogljično nevtralna celina na svetu.
Evropski poslanec Franc Bogovič v svoji prvi oceni predlaganih ukrepov kot pozitivno izpostavlja, da Komisija predvideva celovito oceno učinkov omenjenega prehoda na evropsko gospodarstvo, kar bo predstavljalo podlago za posodobitev podnebnih pravil in ciljev do l. 2030, ki se nanašajo na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. “Veseli me, da sta Komisija in predvsem njen podpredsednik, zadolžen za evropski zeleni dogovor, Frans Timmermans iz vrst socialistov, sledila pozivom politične skupine EPP, da je za kakršnokoli določanje zavezujočih ciljev zmanjšanja toplogrednih plinov do l. 2030 potrebna celovita ocena učinkov in niso sledili večini iz Evropskega parlamenta, da je najprej treba zapisati nerealne cilje in šele nato razmišljati o učinkih na evropsko gospodarstvo in družbo,” uvodoma izpostavlja Bogovič, ki opozarja, da morajo vse politike EU, ki bodo izhajale iz zelenega dogovora, podjetjem ter državljankam in državljanom zagotavljati predvidljivost in jasnost.
“Na področju energetike si moramo zdaj, ne šele čez pet let, naliti čistega vina in na mizo postaviti vsa dejstva. Ogljične nevtralnosti ne bomo dosegli brez vlaganj v brezogljično energijo, kot je npr. jedrska, zato je treba v okviru EU pravnega reda nujno ohraniti možnost državam članicam, da se same odločajo, katere brezogljične in obnovljive vire energije bodo podpirale. Za razliko od severnoevropskih držav, kjer že naravni dejavniki omogočajo možnost proizvodnje električne energije iz vetra, so države vzhodne in srednje Evrope bistveno bolj omejene, zato je tu edina realna rešitev možnost gradnje jedrskih in hidroelektrarn elektrarn, če želimo zadostiti potrebam po zadostni količini energije”, opozarja Bogovič, ki pri tem poziva tudi slovenske odločevalce, da se v okviru Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) sedaj opredelijo do realnih ter predvsem ekonomsko vzdržnih rešitev za prehod v brezogljično družbo.
Nerealna Greta, socialisti, zeleni, liberalci
“NEPN v obliki, kot ga je sprejela slovenska vlada v odhajanju, je popolnoma nerealističen in ne naslavlja ustrezno problemov na področju slovenske energetike. Dokument dobesedno dviguje roke od slovenske energetske samozadostnosti, saj ne predvideva ne gradnje NEK II, niti hidroelektrarn na Srednji Savi, torej vseh objektov, ki predvidevajo širšo oceno vplivov na okolje. Vlaganja v vetrno in sončno energijo po drugi strani nikakor ne bodo mogla zadostiti potrebam po električni energiji, še posebej ne ob dejstvu, da bo verjetno že do l. 2030 treba ustaviti TEŠ 6. Posledično lahko Slovenija postane odvisna od uvoza električne energije, zaradi velikih nihanj v cenah te energije pa lahko številna gospodinjstva zapadejo v energetsko revščino. Močno upam in verjamem, da bo nova vladna koalicija imela dovolj poguma in v strateške dokumente jasno zapisala bolj realne in trajnostne ukrepe,” izpostavlja Bogovič, ki tudi na ravni EU pričakuje bolj realen in na dokazih temelječi pristop k prehodu v nizkoogljično družbo.
“Tako zeleni, liberalci in socialisti v Evropskem parlamentu, kot tudi številni ekološki aktivisti, na čelu z Greto Thunberg, ki je bila ta teden na turneji po evropskih institucijah, bodo prej ko slej morali začeti predlagati tudi realne rešitve za spopadanje s t. i. podnebno krizo, kot jo imenujejo sami, ne zgolj predlagati nerealnih ciljev, biti proti vsemu ter kritizirati vsega in vsakogar, ki opozarja na premišljen pristop k tem vprašanjem. Eno so visokoleteče besede, drugo pa so realni problemi, s katerimi se bo moralo soočiti gospodarstvo in družba v celoti. Odgovorna politika mora podati jasne odgovore na izjemno zapletena vprašanja prehoda v nizkoogljično družbo in predlagati takšne ukrepe, ki bodo vzdržni tako z vidika okolja, ekonomije in sociale,” zaključuje Bogovič
C. Š.