Kot je razvidno iz razpredelnice, ki jo je objavila Evropska komisija, so ženske v Sloveniji precej manj diskriminirane, ko pride do enakega plačila, kot drugje v Evropski uniji. Če je evropsko povprečje 16 odstotkov, je pri nas ta razlika kar za polovico manjša. To je posledica zakonske ureditve, ki prepoveduje različno plačilo za ženske in moške na istem delovnem mestu, pa tudi visoke stopnje izobraženosti pri ženskah. Vseeno razlika ostaja, saj se tudi v Sloveniji veliko žensk odloča prevzeti skrb za družino in v primeru potrebe ostati doma.
V povprečju ženske v Evropski uniji zaslužijo kar 16 odstotkov manj kot moški. Razlogov za to je veliko: ženske so pogosteje zaposlene za skrajšani delovni čas in zaradi skrbi za družino pogosteje zapustijo trg dela v primerjavi z moškimi. Ženske prevzemajo tudi primarno skrb za družino, ostanejo doma v primeru da nekdo zboli. Ženske več ur namenijo neplačanemu delo: medtem ko zaposleni moški v povprečju porabijo 9 ur na teden za neplačano delo, zaposlene ženske temu namenijo kar 22 ur na teden. Ne glede na sektor, ženske tudi težje in redkeje napredujejo kot moški sodelavci. Ženske zasedajo tudi manj ambiciozna delovna mesta: v povprečju ženske v Evropi zasedajo le 36 odstotkov vodilnih položajev. Še vedno pa je, kljub zakonskim prepovedim, prisotna tudi diskriminacija pri plačilu na podlagi spola. Vse to pa se seveda odraža tudi v razliki med spoloma v višini prejete pokojnine po zaključku kariere.
Presenetljivo so razlike v plačilu med obema spoloma zelo visoke v nekaterih razvitejših državah Evropske unije. Na primer Nemčija, kjer razlika znaša kar 21%. Zakaj je temu tako? V Nemčiji naj bi bil glavni razlog za visoke razlike prav dolg porodniški dopust. Ženske v Nemčiji po porodu ostanejo doma razmeroma dolgo časa, kar se izraža v krajših obdobjih zaposlitve v primerjavi z moškimi. Prav tako ženske zaradi tega posegajo po manj ambicioznih in slabše plačanih delovnih mestih, veliko žensk je v Nemčiji zaposlenih za krajši delovni čas, posledično se tudi po karierni lestvici ne dvigajo tako hitro kot moški. Kot je razvidno iz razpredelnice, ki jo je objavila Evropska komisija, so ženske v Sloveniji precej manj diskriminirane, ko pride do enakega plačila, kot drugje v Evropski uniji. Če je evropsko povprečje 16 odstotkov, je pri nas ta razlika kar za polovico manjša. To je posledica zakonske ureditve, ki prepoveduje različno plačilo za ženske in moške na istem delovnem mestu, pa tudi visoke stopnje izobraženosti pri ženskah. Vseeno razlika ostaja, saj se tudi v Sloveniji veliko žensk odloča prevzeti skrb za družino in v primeru potrebe ostati doma.
To, da je, kot smo že zapisali, v Nemčiji veliko žensk zaposlenih za skrajšan delovni čas je po drugi strani tudi pokazatelj razvitosti države, pomeni da so plače dovolj visoke, da družina preživi tudi, če eden od staršev dela le za skrajšan delovni čas. To je znak višjega standarda, četudi nekatere projekcije to prikažejo v negativni luči. Je pa to tudi pokazatelj družbe, ki se zaveda pomembnosti družine. Starši v Nemčiji lahko po rojstvu doma ostanejo sicer dlje časa (odvisno od izbire, ali ostaneta doma oba starša, ali le en), država pa jim od tega v višini 100 odstotkov plače krije prvih 10 tednov porodniškega dopusta. To je precej manj, kot v Sloveniji, ta podatek pa ponovno kaže na boljši položaj parov, ki si to lahko privoščijo.
Tega si v manj razvitih državah ne morejo privoščiti. To pa je tudi glavni razlog, da so na priloženi razpredelnici nekatere manj razvite države precej visoko v primerjavi s tistimi, ki jih štejemo med razvitejše. V manj razvitih državah si ženske ne morejo privoščiti, da bi ostale doma, saj so prihodki enega od staršev prenizki, da bi preživel celotno družino. Projekcijo je torej potrebno pogledati iz več zornih kotov. Je pa pozitivno, da se situacija v Evropski uniji izboljšuje. Počasi, a vztrajno.
Romana Tomc