fbpx

Intervju: Ekonomist, podjetnik in podžupan Trzina, Rado Gladek

Rado Gladek je diplomirani ekonomist in podjetnik. Z njim je za Demokracijo govoril Mitja Grmovšek o lokalni in državni politiki ter družbenem dogajanju v Sloveniji. Živi in dela v Trzinu, kjer je tudi podžupan. Intervju objavljamo kot uvod v tistega, ki ga pripravljamo za vas, bralce, kjer boste lahko kandidata za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke spoznali tudi bolj na osebni ravni.

Čeprav ste rojen Ljubljančan, pa s Trzinom tako rekoč zasebno ter poslovno dihate dolga leta. Kaj za vas pomeni ta kraj?
V Ljubljani sem rojen in tam sem preživel svojo mladost. Sem pa s Trzinom povezan že od leta 1990, ko sem se zaposlil v enem izmed trzinskih podjetij. Nekaj let kasneje sem si v Trzinu ustvaril tudi dom in družino. Tudi samostojno poslovno pot, na katero sem se podal pred slabimi desetimi leti, opravljam v Trzinu. Na življenje v Ljubljani imam lepe spomine, vendar ga sedaj ne bi zamenjal za Trzin. Mir, urejenost in bližina narave v določenem življenjskem obdobju pretehtajo nad mestnim vrvežem, zvestoba ljudem in kraju, kjer živiš, pa po mojem mnenju tudi ni zanemarljivega pomena.

Ste podžupan občine Trzin in vpeti v lokalno politiko. Kakšna je razlika med lokalno in državno politiko?
Po moji oceni je glavna razlika v tem, da so odločevalcem posledice in rezultati svojih odločitev na sokrajane v lokalnem okolju dnevno vidni. Na državnem nivoju pa se sprejemajo odločitve, ki jih posameznik, vpet v odločanje, mnogokrat neposredno ne občuti takoj in zato morda tudi ne uvidi vedno, kaj to prinaša ostalim. Zato je zelo pomembno, da se odločevalci na državni ravni še bolj temeljito podučijo, kakšne posledice za državljane konkretno, ne le v teoriji, prinaša vsaka njihova odločitev. Zaradi prej navedenih razlogov je v lokalnem okolju običajno lažje iskanje soglasij med različnimi deležniki, saj je praktični vidik in časovni okvir projektov bolj življenjsko oprijemljiv.

Koliko ima Ljubljana in politika ljubljanskega župana vpliv na sosednje občine?
Dejstvo, da kot občina mejimo na glavno mesto v državi, ima prav gotovo velik vpliv na razvoj našega kraja. Največji vpliv ima prav gotovo mobilnost in dejstvo, da zaradi centralizacije v Ljubljani skozi Trzin dnevno pelje 40.000 vozil. Ali se bo število vozil še povečevalo ali pa se bodo dnevni migranti odločili za javni prevoz, kolo in druge oblike trajnostne mobilnosti ter s tem pomembno vplivali na kakovost življenja v našem kraju, je v veliki meri odvisno tudi od politike Mestne občine Ljubljana.

Že kar nekaj časa pa ste vpeti tudi v politiko Slovenske demokratske stranke, kjer ste zelo dejavni. Zakaj prav ta stranka?

Pripadam generaciji, ki se je poistovetila s priponko, ki jo je konec osemdesetih izdelal danes uspešen podjetnik Ivo Boscarol: “Ko bom velik, bom carinik na Kolpi.” Leto, dve pred najpomembnejšimi odločitvami, ki so bile temelj za samostojno državo, sem dobil volilno pravico in kot aktiven državljan s svojim glasom podpiral politiko Demosa. Vse do leta 2008 sem bil volivec in simpatizer Slovenske demokratske stranke. Ko je stranka tega leta izgubila na volitvah, sem se v stranko tudi včlanil. Prepričan sem bil, da je stranka s svojim delom dokazala, da si zasluži še en mandat na čelu vlade in pripravljen sem bil pokazati, da je za ohranitev načel potrebno stopiti skupaj tudi, ko razmere niso rožnate. Zakaj SDS? Ker zagovarja vrednote, ki mi pomenijo največ; in sicer svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost ter pozitiven odnos do okolja. Razlog za včlanitev v stranko niso bile nikdar politične ambicije, ampak predvsem želja po nekakšni samopotrditvi, podpori, zavzemanju za skupno dobrobit. Na začetku članstva tudi nisem čutil potrebe po aktivnem sodelovanju v stranki; ker pa je bilo vodstvo lokalnega odbora SDS Trzin vztrajno, sem se sčasoma aktivno vključil v delo, ki me je prevzelo. In tako sem že več kot deset let predsednik lokalnega odbora SDS, predsednik Obljubljanske regijske koordinacije, že drugi mandat pa tudi podpredsednik Sveta stranke. Na lokalni ravni pa sem drugi mandat občinski svetnik in nepoklicni podžupan Občine Trzin.

V zadnjem času smo priča nagajanju t. i. kul opozicije. Koliko to vpliva na sam odraz ljudi v družbi?
Ne gre samo za trenutno nagajanje opozicije KUL, ampak za dejstvo, da tranzicijska levica že od nastanka samostojne države uporablja vse metode, da bi se obdržala na oblasti. Podpiram politični boj za oblast, ki temelji na podlagi programa, vizije in preteklih dosežkov posamezne stranke. Trenutno pa kaže, kot da »boj za oblast« poteka le zaradi želje po oblasti same ter so posledično programi in vizije političnih strank povsem razvrednotene. Nekatere stranke programa ob vstopu v volilno kampanjo sploh nimajo in je njihov namen očitno le, da se deluje razdruževalno in na način, da se onemogoči drugače misleče, kar gotovo ni namen politike same in nedvomno ne predstavlja državotvorne drže. Da ne govorimo o škodi, ki jo zaradi tega trpimo prav vsi.

Slovenci se zelo radi poistovetimo z našimi športniki. In kako se doseže zmaga v športu? Z veliko treninga, na koncu pa odloča dejstvo, da si od nasprotnika v tistem trenutku hitrejši, močnejši, spretnejši, skratka boljši. Povsem običajno je, da športniki trenirajo skupaj, na koncu pa se pomerijo na tekmi. In na koncu poraženci priznajo poraz ter trenirajo naprej, da bi postali zmagovalci. V športu mantra vnaprejšnjega zavračanja tekmovanja (sodelovanja) ne gre skozi. Če ne sodeluješ, si avtomatsko prikrajšan, dejstvo pa je tudi, da zmaga za vsako ceno ni nujno vedno edini cilj – kje se je izgubila modrost reka, da je važno tudi sodelovati?

Moje mnenje je, da je naloga vseh nas, ki se ukvarjamo s politiko, ne le  opozicije KUL, da presežemo nivo obtoževanja in vnaprejšnjega zavračanja sodelovanja. Verjamem, da s(m)o vse stranke, tudi opozicija KUL, zmožne razumeti, da naše delovanje predstavlja interese vseh državljanov in bi morala biti vsakršna osebna obračunavanja iz tega izvzeta.

Ne smemo pa pozabiti, da veliko vlogo pri tem, kako se navzven prezentirajo odnosi med političnimi akterji, igrajo tudi mediji. Na njih je, da ne ravnajo populistično in senzacionalistično ter ne podpihujejo trenj med izbranimi političnimi posamezniki, hkrati pa med ljudmi ne ustvarjajo zmotnega in slabšalnega vtisa o vseh, ki morda niso “naši”. Mediji imajo pretežni dostop do vseh volilnih upravičencev in predstavljajo pretežni vir informacij, na podlagi katerih volivci sprejmejo svojo odločitev. Zato je toliko pomembneje, da tudi novinarji o stanju družbe in politikih poročajo nepristransko, skladno z novinarskim kodeksom in po resnici. Morda bi se tako izognili krivičnemu ustvarjanju splošnega medijskega prepričanja, da smo politiki barabe, ki skrbijo le za lastno dobrobit. Morda bi s prenehanjem prakse, da se politike osebnostno medijsko »raztrga« in diskreditira na vseh nivojih, dosegli višji nivo politične kulture. Morda bi se s kritično presojo dela politikov in kulturno kritiko, kadar bi bila ta na mestu, lahko razvilo konstruktivno sodelovanje med medijsko in politično strujo, ki bi, ob zrelosti vseh navedenih, služila svojemu osnovnemu namenu – zagotavljanju koristi družbe.

Vlada veliko vlaga v razvoj občin. Ste zadovoljni z razvojem vaše občine?
Na tem mestu se moram najprej zahvaliti vsem akterjem, ki so konec devetdesetih let pripeljali do izvedbe vseh postopkov za nastanek naše občine. Občina Trzin je zgleden primera razvoja majhne občine, saj več kot uspešno konkuriramo vsem slovenskim občinam. Infrastruktura je urejena, družbeno okolje je z aktivnim delovanjem raznih društev bogato in stimulativno. Skrbimo za vse generacije; veliko projektov je namenjenih otrokom in mladostnikom ter starejšim, za ostale se trudimo za ustvarjanje odličnih podjetniških pogojev. Skupaj živimo in ustvarjamo velike projekte: primer je npr. zaključena gradnja modernega Doma zaščite in reševanja, v katerem bodo dobili nove prostore gasilci, civilna zaščita in planinci. V sklopu projekta: “Center modrosti in vitalnosti”, ki se financira tudi z državnimi  in evropskimi sredstvi, smo v stavbi uredili tudi prostor, ki bo namenjen izvedbi delavnic, prireditev in drugih ciljnih dogodkov za starejšo populacijo. V teku je medobčinski projekt, prav tako sofinanciran z evropskimi sredstvi, v sklopu katerega se bo obnovila oziroma dogradila kolesarska infrastruktura, ki bo omogočala povezavo Kamnika, Mengša, Trzina in Ljubljane. Skrb za naravo je prav tako med našimi prioritetami, zato smo v sklopu projekta Mala barja – Marja z odkupom zemljišč in vzpostavitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva omogočili ustrezno upravljanje na površinah s tarčnimi habitatnimi tipi in vrstami. Med projekti, ki so tik pred izvedbo, je tudi izgradnja moderne športne dvorane. Skupaj z občinama Mengeš in Domžale pa intenzivno delamo na projektu obvoznice, ki bi potekala kot nadaljevanje Mengeške obvoznice, mimo starega Trzina, skozi Depalo vas in Domžale ter se priključila na štajersko avtocesto. S tem projektom bi zelo razbremenili promet skozi Trzin in Domžale.

Iz Trzina prihaja kar nekaj glasbenikov, ki se tudi politično udejstvujejo. Ali prepoznavnost človeka v politiki prej škodi kot  koristi?
Škoda ali korist zaradi prepoznavnosti v politiki sta odvisni predvsem od tega, kateri politični opciji v trenutnem časovnem obdobju pripadaš. Kot sem omenil že prej, menim, da je tudi naloga medijev pri tem bistvenega pomena. Kako različno in morda krivično se lahko ustvari medijska slika o posamezniku, nam kažejo zadnji aktualni primeri – če zanemarimo vse ostale vidike in upoštevamo zgolj finančnega; ali se vam zdi, da so bili npr. oseba, ki ji je gostitelj plačal stroške nočitve tudi za družinske člane in je ta znesek kasneje poravnala; ali oseba, ki ob vodenju inštitucije za nadzor smotrne porabe proračunskih sredstev na izredno problematičen način dodatno služi na stotine tisoč evrov in tega ni ustrezno prijavila pristojnim institucijam; ali oseba, ki je z vodenjem državnega podjetja nezakonito, kot je bilo ugotovljeno, zaslužila bajne zneske nagrad, ki jih ni vrnila, obravnavani enako? So bile vse te osebe, ki so navedene zgolj primeroma, razgaljene, dane na tnalo javnosti in pozvane na odgovornost na enak način? Bi rekel, da ne. In tu vidim glavni problem. Veljati bi morali enaki vatli za vse, ne le za izbrance.

Kar nekaj uspešnih projektov vlade je bilo v tem času doseženih. Kaj bi po vašem mnenju najprej izpostavili?
Čeprav ne gre za projekt, bi na prvem mestu izpostavil spopad z epidemijo. Mednarodna skupnost nam priznava, da so kakovostni ukrepi vlade pripomogli, da je naša država in gospodarstvo v zelo dobri kondiciji kljub epidemiji. Kot predstavnik lokalne skupnosti pozdravljam dvig povprečnin in sprejem zakona o finančni razbremenitvi občin, kar omogoča občinam nadaljnji razvoj. Vlaganje v železniško in cestno infrastrukturo, ureditev področja ravnanja z odpadki, ureditev področja dolgotrajne oskrbe je le nekaj pomembnih projektov. Še več jih v teku oziroma v pripravi in upam, da bodo državljani spoznali, da aktualna vlada absolutno dela dobro in nam bodo ljudje dali možnost, da z dobrim delom nadaljujemo.

Ste evidentirani kandidat za bližajoče se državnozborske volitve. Kakšna bo vaša kampanja?
Prepoznavnost med ljudmi in na ta način zaslužen glas podpore šteje največ. Sem človek osebnih stikov in posledičnih dejanj, zato mi bo klasični pristop srečevanj z volivci najljubši, vendarle pa ne gre zanemariti vpliva družbenih omrežij, kjer bom poskušal kar najbolj prosperirati. Vesel sem, da je epidemiološka slika toliko boljša, da bo mogoč tudi osebni stik z volivci.

Kako vi dojemate vlogo slovenskega poslanca?
Poslanec naj bi bila oseba, ki bi častno predstavljala in izvrševala vlogo nosilca demokracije. Beseda demokracija ima izvor v stari Grčiji, zibelki demokracije, in jo sestavljata besedi demos (ljudstvo) in kratos (imeti moč). Vsak poslanec državnega zbora, ki postane sestavni del zakonodajne veje oblasti in s sprejetimi zakoni vpliva na razvoj in življenje družbe ter posameznika, je postavljen pred veliko odgovornost izvrševanja tega poslanstva.

Želim si, da bi vsi ponovno ozavestili, kaj pomeni biti poslanec, izvoljenec in pooblaščenec naroda. Pomeni zavzemanje za skupno dobro. Pomeni preseganje lastnih želja, kadar je ugotovljena širša družbena korist. Pomeni sposobnost zrele in spoštljive komunikacije. Pomeni zavedanje, da v državnem zboru, hramu demokracije, nismo zaradi sebe, ampak zaradi vas, volivcev. In upam, da se bomo, neodvisno od politične pripadnosti, tega višjega cilja zavedali in ga udejanjali prav vsi.

Povezava do izvirnega članka na e-maribor TUKAJ