Kako bo v prihodnje s spodbudami za majhne kmetije v Halozah?

Foto: Spodnjepodravje.si

V Halozah se zaraščena območja vse bolj širijo, kar je prav gotovo posledica neugodne demografske slike. Prebivalstvo na tem območju se stara, mnogi mladi pa v kmetovanju ne vidijo perspektive. To je le nekaj dejstev o Halozah, ki jih je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na pristojno ministrico dr. Aleksandro Pivec naslovila poslanka Suzana Lep Šimenko, ko je konec minulega leta postavila poslansko vprašanje glede ukrepov za razvoj območja Haloz. Januarja letos je poslanka z ministrstva prejela daljši pisni odgovor kmetijske ministrice, v katerem so tudi pojasnili, ali bo preko programa razvoja podeželja ministrstvo zagotovilo potrebna finančna sredstva za izgradnjo širokopasovnega interneta na območju Haloz.

Poslanka Lep Šimenkova je Haloze opisala kot edinstveno, slikovito, gričevnato pokrajino, območje z izjemnimi, a žal neizkoriščenimi potenciali. Ministrico Pivčevo, ki Haloze sicer dobro pozna, je opozorila, da se žal dogaja, da je vse več območij zaraščenih, kar je po njenih besedah posledica neugodne demografske slike, posledica tega pa tudi, da se prebivalstvo na tem območju stara, da mladi ne vidijo v kmetovanju možnosti preživetja in zato seveda odhajajo v dolino, v bližino delovnih mest. Težava so po besedah poslanke tudi številne kmetije, ki so še na tem območju, pa žal nimajo naslednika.

Foto: STA

“V preteklem mandatu smo v povezavi s problematiko Haloz govorili na kar nekaj sejah v državnem zboru. Bila so izpostavljena številna tako ustna kot pisna poslanska vprašanja, ustanovila se je takrat vladna delovna skupina, ki naj bi definirala konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Ampak kljub temu, da smo velikokrat izpostavili, da morajo biti ti ukrepi ločeni posebej samo za Haloze, dejansko do tega enostavno ni prišlo. Na terenu sem še prevečkrat opozorjena, da se situacija na območju Haloz ni izboljšala. Zato ministrico, ki območje Haloz izjemno dobro pozna in se je ne nazadnje tudi sama zavzemala za razvoj tega območja, sprašujem, katere ukrepe na kmetijskem področju namerava uvesti za razvoj območja Haloz,” je med drugim izpostavila poslanka Lep Šimenkova.

V zvezi s spodbudami za majhne kmetije so z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslanki posredovali daljši odgovor na njeno vprašanje. Poslanko je med drugim zanimalo, katere ukrepe na kmetijskem področju namerava pristojna ministrica uvesti za razvoj območja Haloz, na ministrstvu pa so pojasnili, da je vlada maja 2015 imenovala posebno delovno skupino za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, ki jo je vodila državna sekretarka mag. Tanja Strniša. Delovna skupina je pripravila zaključno poročilo o delu delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, kjer so navedene vse aktivnosti delovne skupine, stanje na območju Haloz in nabor ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, za razvoj kmetijstva in zlasti za zmanjšanje zaraščenosti obdelovalnih površin Haloz in razvoj novih delovnih mest.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec (Foto: vlada.si)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naj bi s številnimi ukrepi, tako na prvem in drugem stebru Skupne kmetijske politike (SKP), pomembno prispevalo k razvoju Haloz. Med drugim v odgovoru omenjajo nekatere primere ukrepov: poseben ukrep za majhne kmetije, prilagoditev izvajanja KOPOP, višje plačilo za trajno travinje v okviru ukrepa ekološko kmetovanje, uvedba paše za govedo in drobnico v okviru ukrepa dobrobit živali, dodatno plačilo za strmine v gorskem območju v okviru neposrednih plačil dodatne točke za posebna problemska območja v okviru PRP 2014-2020 (med katere sodi tudi 5 haloških občin).

Potrebno je nadaljevati s podporami za kmetovanje na območjih s težjimi pogoji za kmetijstvo
Trenutno na ministrstvu v okviru ožjih in širših delovnih skupin potekajo priprave strateškega načrta SKP po letu 2020, v katerih sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij, sestajati pa so se začeli oktobra letos. Njihovo delo bo podlaga za pripravo strateškega načrta SKP. Glede na do sedaj opravljeno delo na tem področju lahko ugotovimo, da je potrebno nadaljevati s podporami za kmetovanje na območjih s težjimi pogoji za kmetijstvo (OMD) in ugodnejšo obravnavo pri sofinanciranju investicij ter s podporami za male kmetije.
Prav tako se bo nadaljevalo z neposrednimi plačili, odprto je le, katere prostovoljne sheme za državo in na kakšen način se bodo izvajale. Po letu 2020 pa ne bo več v 1. stebru plačila za območja z omejenimi dejavniki (strmine v gorskem območju), zato bo treba to ustrezno nasloviti v okviru plačila OMD v 2. stebru,” pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

Za pokritje belih lis na območju Haloz so potrebna sredstva v višini 2.304.000 evrov
Poslanko Lep Šimenkovo je tudi zanimalo, ali bo preko programa razvoja podeželja ministrstvo zagotovilo potrebna finančna sredstva za izgradnjo širokopasovnega interneta na tem območju, da bo celotno območje Haloz pokrito tudi z internetno povezavo. Ministrica Pivčeva v odgovoru pojasni, da se podpora za izgradnjo širokopasovne infrastrukture zagotavlja iz dveh EU skladov, in sicer iz Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), za katerega je pristojno MKGP, in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), v okviru katerega je za podporo izgradnji širokopasovnih omrežij odgovorno Ministrstvo RS za javno upravo (MJU). MJU je tudi sicer pristojno ministrstvo za področje izgradnje širokopasovnih omrežij in je pripravilo Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (Načrt NGN 2020) ter Dodatek k Načrtu NGN 2020.

Za kmetijsko ministrstvo je bilo ključno, da je ministrstvo za javno upravo kot resorno ministrstvo za to področje vzpostavilo ustrezne pravne podlage in opredelilo ključne pogoje za izvajanje tovrstnih naložb, saj sedaj na kmetijskem ministrstvu na enak in usklajen način v sodelovanju z MJU pripravljajo tudi svoje pravne podlage, izvedbeno uredbo, dopolnitev priglasitve sheme državnih pomoči, javni razpis. Na ta način bodo določbe med posameznimi EU skladi na tem področju poenotene in usklajene.

Haloze (Foto: Slavko P. Dobnik)

V odgovoru je še zapisano, da so na tej podlagi pripravili predlog spremembe PRP 2014–2020 glede izvajanja te operacije. Evropska komisija je predlog spremembe ukrepa potrdila v sklopu 5. spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020, dne 25. 10. 2018. Sprememba PRP 2014–2020 je bila namreč potrebna zaradi uskladitve vrste upravičenca in pogojev za pridobitev podpore z določbami, ki sedaj veljajo za tovrstne naložbe v okviru ESRR. Objava javnega razpisa je predvidena v letu 2019 v mesecu juniju zaradi izvedbe postopka priprave pravnih podlag za izvedbo podukrepa 7.3 “Podpora za širokopasovno infrastrukturo”.

Za pokritje belih lis v treh statističnih regijah so potrebna sredstva v višini 7.042.800 evrov
“V okviru PRP 2014–2020 se bo, na podlagi prvega in drugega kroga testiranja tržnega interesa v segmentu redke poseljenosti, sofinanciralo širokopasovne povezave v naseljih z manj kot 5.000 prebivalcev v treh statističnih regijah: pomurska statistična regija, podravska statistična regija, koroška statistična regija.”

Glede na analizo podatkov prvega in drugega kroga testiranja tržnega interesa ter stanja infrastrukture elektronskih komunikacij v oktobru 2017, ki jo je izvedlo ministrstvo za javno upravo, je število gospodinjstev na območju belih lis v zgoraj navedenih treh statističnih regijah v geografskem segmentu redke poseljenosti skupaj 5.869. Število gospodinjstev na območju belih lis na območju Haloz v geografskem segmentu redke poseljenosti znaša skupaj 1.920. Za pokritje omenjenih belih lis v treh statističnih regijah so potrebna sredstva v višini 7.042.800 evrov (glede na to, da najvišji znesek javne podpore na posamezni priključek lahko znaša največ 1.200 evrov), kar predstavlja prispevek PRP 2014-2020 za širokopasovno infrastrukturo. Za pokritje belih lis na območju Haloz so potrebna sredstva v višini 2.304.000 evrov.“MKGP bo tako iz naslova PRP 2014-2020, glede na omenjena razpoložljiva sredstva za ta podukrep 7.3 ‘Podpora za širokopasovno infrastrukturo’, lahko zagotovilo vsa potrebna sredstva za pokritje belih lis v segmentu redke poseljenosti v zgoraj omenjenih treh statističnih regijah. Finančnih sredstev za izgradnjo širokopasovnega omrežja v omenjenih treh regijah je dovolj in nobeno območje v teh treh regijah, ki je na območju belih lis, ne bo izpadlo iz sofinanciranja izgradnje širokopasovnega omrežja,” je med drugim še zapisano v odgovoru na poslansko vprašanje.

Tudi Haloze, kot manj razvito območje, deležne posebne obravnave v okviru PRP 2014-2020
Na vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko, kakšna bo skupna višina denarnih sredstev, ki bodo namenjena izvajanju ukrepov za razvoj območja Haloz, in kdaj bodo ta sredstva v proračunu tudi zagotovljena, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec najprej pojasnila, da je za izvajanje 14 ukrepov Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 namenjenih skupaj 1,107 milijona evrov. PRP 2014-2020 s podporami za pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, zagotavljanje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in podnebnimi ukrepi ter doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest, pokriva celotno območje v državi. Dodala je, da se kmetijsko ministrstvo zaveda pomembnosti uravnoteženega teritorialnega razvoja vseh podeželskih gospodarstev in skupnosti, zato so manj razvita območja, med katera vsekakor sodijo tudi Haloze, ter območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, deležna posebne obravnave v okviru PRP 2014-2020.

Haloze potrebujejo konkretne ukrepe za celostni razvoj območja. (Foto: Fb)

V okviru prvega stebra SKP se v haloških občinah izplača vsako leto okoli 2,1 milijona neposrednih plačil
“Na območju sedmih haloških občin (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) je bilo izplačano skupaj 7.695.268 evrov, kar predstavlja 1,9 odstotka vseh izplačanih sredstev iz PRP 2014-2020. V celem plačilnem obdobju PRP 2014-2020 je bilo do 31. 12. 2018 za ukrep OMD plačano skupaj: 161.506.124,93 evra. V koledarskem letu 2018 pa je bilo za ukrep OMD plačano skupaj: 41.062.823,78 evra. Glede na to, da so se plačila vršila še v zadnjih dneh leta 2018, lahko pride še do manjšega odstopanja.”

“V okviru 1. stebra SKP se v haloških občinah izplača vsako leto okoli 2,1 milijona neposrednih plačil, ki jih prejema okoli 1.200 KMG za skupno 7.500 ha kmetijskih površin. Gre za dohodkovno podporo, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva, saj predstavlja stabilen vir prihodkov, ki blaži proizvodna in cenovna tveganja v kmetijstvo. Letos se pri neposrednih plačilih uvaja novost, in sicer izplačilo v dveh obrokih,” je še zapisano v odgovoru na poslansko vprašanje, v katerem je tudi navedeno, da bo že januarja letos izplačano 80 odstotkov vseh sredstev za neposredna plačila, preostalo pa do konca marca 2019.

“V reševanje problematike Haloz se morajo vključiti tudi drugi resorji,” meni ministrica Aleksandra Pivec
Lep Šimenkova je ministrico Aleksandro Pivec še vprašala, ali je naklonjena sprejemu posebnega zakona za Haloze, s katerim bi seveda lahko omogočili celovit razvoj tega območja. Ministrica je v odgovoru navedla, da problematiko posebnih razvojnih problemov za posamezne regije rešuje sistemski zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2), ki je bil nazadnje spremenjen leta 2016 in za katerega je pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Od uveljavitve tega zakona dalje se priprava in sprejem posebnih razvojnih zakonov ne podpira. Na MKGP pa se zavedamo, da ima kmetijstvo v različnih regijah specifične probleme in potrebe, ki jih moramo nasloviti skozi izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja in drugih ukrepov kmetijske politike. Preko izvajanja teh ukrepov bodo upoštevane tudi posebne potrebe, ki jih imajo Haloze. Kot se je izkazalo že pri oblikovanju poročila o delu delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, ki ga je pripravila delovna skupina za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, se morajo v reševanje problematike Haloz vključiti tudi drugi resorji,« je še pojasnila ministrica Aleksandra Pivec.

Več si lahko preberete na portalu spodnjepodravje.si

Komentarji so onemogočeni.