Otroci, ki verjamejo v Božička, so v današnji noči prišli na svoj račun. Mnogim je namreč na vidnem mestu pustil darila, ki so si jih želeli v svojih pismih. Za Božička se je sicer danes ustalila podoba, ki jo je sredi 19. stoletja ustvaril ameriški ilustrator Thomas Nast. Na Slovenskem so Božička pred 2. svetovno vojno poznali zlasti otroci v mestih in trgih, medtem ko so v vaseh kot zimskega obdarovalca poznali le svetega Miklavža.
Po 2. svetovni vojni je Božiček vsaj iz javnega življenja izginil, saj so ga komunistične oblasti na eni strani povezovale s kapitalizmom, po drugi strani pa s Cerkvijo, zato so po zgledu ruskih komunistov uvedle dedka Mraza. Po osamosvojitvi Slovenije se je Božiček znova vrnil v javno življenje in je skupaj z dedkom Mrazom in svetim Miklavžem eden od treh decembrskih dobrih mož.
Mnogi imajo za domovino Božička ZDA, a slednje drži le delno. Lik Božička je namreč povezan z legendami o sv. Miklavžu ter izročilom, ki so ga na njegov god imeli Nizozemci. Ti so dediščino lika, ki so ga v domovini imenovali Sinterklaas, prenesli v ZDA. Današnji videz Božička temelji na upodobitvah svetnika Nikolaja, ki segajo v 12. stoletje, zasluge za njegovo sodobno podobo Božička pa pripisujejo Američanu Thomasu Nastu. Medtem ko so drugi umetniki v ZDA sredi 19. stoletja risali Miklavže, je Nast ustvaril in objavljal risbe Božička, kot ga poznamo danes. Uveljavil je enotno podobo veselega, prijaznega in debelušnega moža v rdeči obleki, obrobljeni s krznom, ki deli darila iz delavnic na severnem tečaju. Dokončno pa je njegovo podobo uveljavila družba Coca-Cola s svojimi reklamami v začetku 30. let 20. stoletja, v katerih se je pojavil.