fbpx

Sproščanje ukrepov zahteva dosledno spoštovanje preventivnih zaščitnih ukrepov

Foto: EPA

Po epidemioloških podatkih in v skladu z vladnim načrtom sproščanja, je Slovenija v oranžni fazi. Posledično so se danes odprle vse trgovine, ponovno je dovoljeno gibanje po državi, v šole so se vrnili vsi osnovnošolci ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, razen tistih, ki imajo ta teden šolske počitnice. “Čeprav nas to dejstvo navdaja z optimizmom, da bo epidemije kmalu konec, nas do tja čaka še nekaj tednov, mogoče celo nekaj mesecev,” je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, Alenka Forte. Z enim odmerkom cepiva proti koronavirusu so do danes cepili 70.752 ljudi, z dvema pa 47.647.

V nedeljo so v Sloveniji opravili 1274 PCR testov in potrdili 244 okužb, delež pozitivnih je bil tako 19,2 odstotka. Opravili so tudi 9127 hitrih antigenskih testov. Kot je na novinarski konferenci vlade povedala Maja Bratuša, od sobote naprej vse pozitivne hitre teste preverjajo tudi s PCR testi. V bolnišnicah so zdravili 738  bolnikov, med njimi jih je bilo 135 oseb na intenzivni negi, 34  pa so jih iz bolnišnic odpustili. Umrlo je 11 bolnikov s covidom-19.

Epidemiloški podatki kažejo, da je 14-dnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v nedeljo znašalo 609,7. Zaradi številnih izbruhov, je trenutno največje 14-dnevno število okuženih na 100 tisoč prebivalcev v obalno-kraški regiji, in sicer 728,2. Nad državnim povprečjem so še primorsko-notranjska in posavska regija ter JV Slovenija. Regije z najnižjo pojavnostjo ostajajo zasavska, savinjska, podravska, goriška in pomurska regija, ki imajo vse 14-dnevno incidenco pod 600 potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 12.836 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Do sedaj so okužbo potrdili že pri 179.726 ljudeh. V Sloveniji je s covidom-19 umrlo 3728 ljudi, pa kažejo podatki Sledilnika za covid-19.

Sprostitev ukrepov pomeni še bolj odgovorno obnašanje
Zavedati se je treba, da sprostitev ukrepov ne pomeni, da nam ni treba spoštovati vseh preventivnih ukrepov, je poudarila sekretarka na ministrstvu za zdravje, Alenka Forte in dodala, da to pomeni ravno nasprotno. Ko sproščamo ukrepe, se moramo zavedati, da je nujno, da dosledno izvajamo vse preventivne ukrepe, ki jih ponavljamo že od marca lani. “Le tako nam bo uspelo, da se bo število okuženih in hospitaliziranih še naprej zmanjševalo, kar nam bo omogočilo še nadaljnje sproščanje ukrepov in vrnitev v normalno življenje,” je opozorila. Pomemben vidik za obvladovanje epidemije je tudi hitro testiranje. “Na ministrstvu se zavedamo, da bo hitro testiranje v naslednjih dneh izjemen organizacijski in logistični zalogaj za celoten slovenski zdravstveni sistem, dodatne napore pa bo predstavljalo tudi za vse zaposlene, ki se bodo tega testiranja udeležili,” je dejala Fortejeva. Tistim, ki so bili že dvakrat cepljeni, se ni treba testirati, potreben pa tudi ni za ljudi, ki so bolezen že preboleli, pri čemer pa morajo imeti potrdilo o pozitivnem rezultatu PCR-testa ali testa HAT, ki je starejši od 21 dni in mlajši od 6 mesecev. Izvid testa je mogoče natisniti na portalu ZVem.

Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana je pojasnil, da je njihova bolnišnica  polna, ker so prevzeli bolnike z infekcijske klinike z obolenji, povezanimi z živčevjem. “Precejšen del epidemije smo imeli manj dela v ambulantah, kjer smo skušali z bolniki komunicirati prek telefona. V prvem valu so bili ljudje glede tega bolj preplašeni, opažali smo manj bolnikov z lažjimi oblikami možganske kapi in prehodnimi motnjami prekrvavitve možganov. V tem času pa že opažamo, da ni več odstopanj od običajnega položaja,” je dejal. Povedal je tudi, da je največji problem izjemno pomanjkanje medicinskih sester. “Če se bo tako nadaljevalo v naslednjih mesecih, bodo morali svojci hoditi v bolnišnico in pomagati pri negi,” je opozoril. Po njegovih besedah smo se lahko po številu okuženih primerjali z najhujšimi tedni v Bergamu, a nismo na točki, ko bi morali odklanjati bolnike.

Podnar je povedal, da je težava tudi v tem, da številne medicinske sestre in drugi kadri še niso bili cepljeni in da o tem še razmišljajo.”Kar je na neki način tragično. Ob tako kakovostnih cepivih oklevajo celo zdravstveni delavci ‒ med zdravniki pa ni nikogar, ki ne bi bil že cepljen ali ne bi čakal na cepljenje,” je opozoril Podnar. “Cepljenje žal poteka prepočasi in ljudje ne kažejo pravega navdušenja, a sem optimist,” je še komentiral Podnar in dodal, da več ko nas bo cepljenih, več ljudi bo videlo, da to ni noben bavbav. Dokler nismo dovolj precepljeni, pa nam ostajajo samo osnovni ukrepi, torej razdalja, razkuževanje rok, prezračevanje in nošenje mask.

Predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC-ja Ljubljana Darko Černe je poudaril, da so kljub slabši natančnosti, hitri testi vseeno uporabni in koristni.  V zelo kratkem času namreč lahko opravimo testiranje v zelo velikem številu. Izvajanje teh testov ni vezano le na organizirane laboratorije, ki delujejo na drugačni ravni. S takšnim množičnim pristopom seveda lahko najdemo kar nekaj dodatnih covidnih bolnikov. “Tudi cena testov je praviloma dostopnejša,  takšen diagnostični pristop ima lahko močan motivacijski moment,” je pojasnil Černe.

Černe je še povzel, da imajo strokovnjaki laboratorijske medicine bistveno višje standarde glede uporabe laboratorijskih preiskav, kot jih danes omogočajo hitri antigenski testi. “A vendarle menimo, da je njihova uporaba koristna, če bo množična. Čim bolj množična bo uporaba, bolj bodo prevladale dobre strani nad slabimi. Ob ustrezni umestitvi teh testov bo njihova uporaba lahko pomembno prispevala k zamejitvi epidemije.

Sara Bertoncelj