fbpx

Minister Janez Cigler Kralj kritičen do zaposlenih v domovih za starejše, ki z izogibanjem cepljenju ogrožajo najbolj ranljive!

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj (Foto: STA)

Cepljenje v domovih za ostarele je prineslo olajšanje med stanovalci in njihovimi zaposlenimi. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja, da so se začele razmere v DSO-jih umirjati, a varnostni ukrepi zaenkrat še ostajajo, saj stanovalci še niso 100-odstotno zaščiteni. Medtem ko se je cepil visok delež stanovalcev, pa je delež med zaposlenimi izjemno nizek. “Med zaposlenimi v DSO je med 20 do 30 odstotkov cepljenih, kar je manj kot bi pričakovali glede na odgovoren položaj zaposlenih,” je kritičen Cigler Kralj, zato apelira na zaposlene, da razumejo svoje delovno mesto kot ključno za zaščito najranljivejših. 

“Veseli smo, da se razmere trenutno v domovih starejših občanov v zadnjih tednih umirjajo,” je poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Verjamejo, da se bo trend umirjenih razmer v prihodnje nadaljeval in se bodo razmere izboljšale. V socialnovarstvenih zavodih je bilo do sedaj cepljenih s prvo dozo že skoraj 13 tisoč stanovalcev in zaposlenih, stanovalci v DSO-jih pa bodo drugo dozo cepiva prejeli 18. januarja – 21 dni po prejemu prve doze.

“To pa vsekakor ne pomeni, da lahko opustimo ta preventivna ravnanja,” obrazloži. Ukrepi kot so uporaba mask, razkuževanje in umivanje rok, izogibanje druženju in distanca tako še vedno ostajajo. Poudarja, da so to ključni ukrepi za čim večjo omejitev širjenja virusa, tako na populaciji, še posebej pa v domovih za starejše občane, ki so najranljivejši. Cepljenja stanovalcev pa še vedno potekajo vzporedno v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, medtem pa je drugi odmerek nujen, saj ni zagotovljena 100-odstotna zaščita s samo enim odmerkom.

Foto: STA

“Pomembno je, da DSO nadaljujejo z rednimi testiranji zaposlenih in stanovalcev, saj to prispeva k pravočasnemu odkrivanju asimptomatskih okuženih,” pojasnjuje potek delovanja v DSO v nadaljevanju, medtem ko so do sedaj opravili preko 65.700 testov. Kljub izboljšanju stanja in umirjanju epidemije v DSO se posamezni izbruhi še dogajajo in zato bodo morali vse varnostne in preventivne ukrepe še naprej izvajati.

Po obisku DSO Črnomelj in Metlika ugotavlja, da so razmere v teh dveh domovih zadovoljive, okužb med stanovalci pa trenutno ni. “Skoraj vsi stanovalci, ki niso preboleli covid-19 so cepljeni,” pravi in obrazloži, da oba domova že sprejemata nove stanovalce. Povpraševanje po cepljenju je tudi med tistimi, ki so covid-19 že preboleli in čakajo na prejem cepiva. “Obet cepljenja in zaščite, ki jo cepljenje prinaša je pravzaprav novo upanje in to se pozna tako na vzdušju tako med uporabniki storitev v domovih, kot tudi med zaposlenimi,” še dodaja.

Dom starejših občanov v Črnomlju (Foto: STA)

Minister je spregovoril tudi o preštevilnih smrtih oskrbovancev domov za ostarele in izrazil sožalje vse bližnjim. “Covid je terjal in terja veliko življenj, žal smo vsi, tudi medicina pred to boleznijo in virusom zaenkrat nemočni, še posebej pa starejši v domovih za ostarele,” pravi. Ker so stanovalci domov med najbolj izpostavljenimi, je delež umrlih stanovalcev v DSO res visok.

Med zaposlenimi je zelo nizek delež tistih, ki so se cepili
“Med zaposlenimi v DSO je med 20 do 30 odstotkov cepljenih, kar je manj kot bi pričakovali glede na odgovoren položaj zaposlenih,” je kritičen Cigler Kralj, zato apelira na zaposlene, da razumejo svoje delovno mesto kot ključno za zaščito najranljivejših. “Spodbujam zaposlene v DSO, da so odgovorni in da se odločijo za cepljenje. S tem zavarujejo najranljivejše in tudi sebe.”

Foto: STA

“Kot je včeraj poudaril direktor NIJZ Milan Krek, je epidemija razgalila izjemno slabo stanje v domovih za starejše,” poudarja minister. S pojavom te bolezni so se na površju pokazale posledice več desetletnega zanemarjanja področja skrbi za starejše. Ko je marca prevzel vodenje ministrstva so se po njegovih besedah soočili s kadrovskim, finančnim in tudi prostorskim pomanjkanjem ter hudo zanemarjenostjo tega področja. “Premalo se je v zadnjih letih vlagalo v domove in v zaposlene. Tudi kadrovski normativi so zastareli in ne odgovarjajo na potrebe,” še pojasnjuje. Podobno kot Krek pa poudarja, da stanovalci potrebujejo v veliki meri negovalne storitve in negovalne bolnišnice s kadrovskimi normativi, financami in prostori, a se zadnja desetletja temu ni sledilo.

“Naša usmeritev je bila v veliki meri sodelovati, predvsem pa izpolnjevati odločitve in navodila medicinske stroke, ministrstva za zdravje in epidemiologov ter lokalnih koordinatorjev, ki so določali ukrepe in reakcije na vdor virusa ali pa preventivne ukrepe za preprečitev vdora,” še poudarja. “Časa za sistemske spremembe ni bilo, pa vendar nismo obupali.” Na epidemijo so se odzvali s številnimi interventnimi  ukrepi, ki so obrodili sadove in zelo pomagali domovom za starejše.

Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah (foto: dusmarje.si)

Za boj zoper epidemijo so na MDDSZ bili sprejeti protokoli ravnanja vodstva domov za starejše ob vdoru virusa. “Vsak dom je moral in je pripravil krizni načrt za ustrezno ravnanje, zagotovljene so bile zadostne količine kakovostne osebne varovalne opreme in kar je zelo pomembno usposabljanja za pravilno uporabo le-teh,” pojasnjuje. Pri tem pa DSO-jem zagotovili podporo in pomoč pri vzpostavljanju zunanjih in notranjih rdečih con ter zagotovili tudi finance za pokritje stroška zaradi rdečih con, medtem pa domovom krijejo izpad postelj, da to ne gre na breme stanovalcev.

V planu so gradnje novih domov in kapacitet
Po drugi strani so se kljub težki situaciji lotili nujnih sistemskih rešitev za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno novo izdatnejše vlaganje v področje skrbi za starejše. “Veliko manjka imamo za nadoknaditi,” še pojasnjuje. Na ministrstvu za delo je zato v zadnji fazi za podelitev koncesij 1100 mest v domovih za starejše. 21 milijonov evrov so tako namenili za gradnjo 30 manjših enot za oskrbo, namestitev in dnevne centre. 30 milijonov evrov pa imajo v proračunu v prihodnjih dveh letih za gradnjo domov, medtem pa so zagnali kar nekaj projektov za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo kapacitet. “Številne druge aktivnosti pa še tečejo,” še na koncu dodaja.

Sara Rančigaj