Lenart Barat, učitelj predmeta fizika v osnovni šoli Križevci, z dolgo “kilometrino” poučevanja skozi mnoge spremembe šolskih sistemov in še vedno s srcem do predmeta in mladih, ki jih poučuje. Opazim, da tudi tokrat na pogovor v gostilno Zorko v Križevcih prikolesari, nato s stiskom roke prisede in najin pogovor steče.
Gospod Barat, kot učitelj fizike opravljate svoje poslanstvo že 30 let. Kako doživljate svoj poklic po vseh teh letih bogatih izkušenj?
Poklic učitelja je zelo lep in bogat, pa seveda tudi zahteven in včasih celo naporen. Iz razne literature vemo, kolikšen vpliv so imeli na posameznike ravno dobri učitelji. Kako so barko življenja usmerjali na pravo pot. Poiskati dobro v učencu, ga spodbudili, prebudili željo po znanju je dnevni izziv, ki vsekakor pušča sledi na bodoči odrasli, zreli osebnosti.
Učiteljska služba je nekdaj že sama po sebi uživala ugled in spoštovanje, kako pa je danes?
Ne bi rekel, da je danes dosti drugače. Menim, da si posamezni učitelji sami razvrednotimo svoj poklic. Treba je vedeti, da najboljše rezultate danes z učenci dosežemo le, če aktivno sodelujemo še z njihovimi starši. Tako pridobimo še enega pomembnega in potrebnega sogovornika. Morda je le zato nekoliko drugače kot v preteklosti in za nekoga napornejše, nikakor pa ne bi rekel, da je delo učitelja manj spoštovano.
Kaj kot učitelj menite o mladih?
Hm, ne strinjam se s stalnimi pripombami čez mlade. Mladi so pač drugačni kot so bili nekoč. Ne boljši, ne slabši, ampak drugačni. Sicer pa imamo že iz antike zapise in pritožbe čez mlade, tako se očitno to ponavlja skozi zgodovino. O mladih imam dobro mnenje. Tudi mislim, da jim kljub materialni preskrbljenosti ni vedno lahko. Otrokom se nikoli nismo toliko posvečali in menim, da ima ta usmerjenost dolgoročne in pozitivne učinke.
Kako je vzdrževati red pri predmetih, ki so za mnoge mlade prava nadloga? Je res današnja avtoriteta učitelja “padla” že v učilnicah?
V prvi vrsti je potrebno vzpostaviti medsebojno spoštovanje, z pravšnjo mero avtoritete pa potrebno pozornost za kvalitetno delo. Le obojestransko spoštovanje, kjer ima posebno vlogo učenec, prinaša najboljše rezultate, ti pa zahtevajo pravo mero reda pri pouku. Redko kateri otrok ne bo upošteval učitelja, ki ga spoštuje, kar pa učitelji dosegamo s poštenostjo, dobrim delom, pravičnostjo, naklonjenostjo do otrok…pa tudi potrebnim humorjem. Sicer pa imamo danes tako učitelji, kot tudi učenci na voljo kvalitetne učbenike, računalnike, svetovni splet in sodobna učila. To nam omogoča poučevanje, ki si ga nekdaj nismo znali niti predstavljati, zato pri predmetu fizike ni več vse tako težko, abstraktno in niti malo dolgočasno.
Kje vidite glavne težave slovenskega šolstva?
Osnovni namen izobraževanja od osnovne šole do univerze, je vzgajati in predajati znanje in dijake ter študente usposobiti za trg dela, poleg akademsko-raziskovalne vloge univerz. Težava pa je, da univerze pogosto delujejo nepovezano s trgom dela, še vedno živijo v nekem svojem svetu in so same sebi namen. Zato pa se mnogi študenti po študentskem življenju soočijo z bridko realnostjo trga dela in si poiščejo svojo priložnost v tujini. Tam so vse bolj zaželeni, cenjeni in spoštovani in lahko lažje načrtujejo svojo kariero. To pa ni dobro za naš tog sistem, ki se prepočasi prilagaja zaostrenemu trgu delovne sile. Ko v znanje mladih vložimo toliko truda in denarja, zmanjka pa nam potrebnih delovnih mest, nas to kot družbo lahko skrbi. Brez mladih žal tudi starejši ne moremo pričakovati kakovostne družbe.
Kljub vsem tem pomislekom, je slovensko šolstvo v splošnem dobro in predvsem deluje. Vsi pa si moramo prizadevati, da bo še boljše.
Celoten intervju si lahko ogledate na portalu pomurske-novice.si.