fbpx

Libeliče praznujejo 100 let priključitve k matični domovini

Vas Libeliče ima v slovenski zgodovini posebno mesto, saj je vaščanom dve leti po koroškem plebiscitu, ki je Libeliče z okolico priključil Avstriji, leta 1922 uspela vrnitev k matični domovini. (Foto: STA)

V Libeličah, vasici ob slovensko-avstrijski meji, ki ima v slovenski zgodovini pomembno mesto, se pripravljajo na praznovanje 100. obletnice priključitve matični domovini. Vaščani so ponosni na prednike, ki so z vztrajnostjo branili pripadnost slovenstvu. Tudi danes so prebivalci Libelič in okolice poznani kot trmasti in povezani ljudje.

Libeliče so se zaradi uspešnih prizadevanj za priključitev k matični domovini v slovensko zgodovino zapisale kot simbol narodne zavesti, upora, vztrajnosti in zmage. Ob koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče z okolico umeščene v plebiscitno cono A, in čeprav je več kot polovica prebivalcev glasovala za priključitev k takratni Kraljevini SHS, so bile Libeliče kot del plebiscitne cone A priključene Avstriji, saj se je prebivalstvo v celotni coni večinsko tako odločilo.

Brez zadovoljivega odgovora, zakaj so bile Libeliče del plebiscitnega območja
Zakaj so bile Libeliče sploh del plebiscitnega območja, cone A, v razpoložljivi literaturi zadovoljivega odgovora nisem našel, je za STA dejal zgodovinar Marjan Linasi iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Tudi Libeliče z okolico je namreč novembra 1918 s svojimi vojaki zasedel Franjo Malgaj, zato se sprašuje, zakaj je sploh bilo potrebno, da so morali potem še glasovati.

Plebiscitna zbirka v župnišču (Foto: STA)

Morala bi biti ta vas že priključena k Jugoslaviji tako kot ostalo ozemlje Mežiške doline in območja Dravograda,” je dejal Linasi, ki je tudi avtor nove razstave o zgodovinskih dogodkih v tem obmejnem kraju, kjer danes v krajevni skupnosti živi okoli 600 prebivalcev.

A v Libeličah, ki so bile takrat občina, se s priključitvijo k Avstriji niso sprijaznili. Zavedni krajani, ki so jih podpirali župnik Anton Vogrinec, učitelj Janko Gačnik in šolski nadzornik Rudolf Mencin, so prirejali tajna zborovanja, zbirali podpise, premikali mejne kamne in organizirali vaško stražo.

Dogajanje je dobilo takšne politične razsežnosti, da se je vmešala mednarodna razmejitvena komisija, rezultat prizadevanj pa je bil, da so po dveh letih prizadevanj Libeliče priključili k matičnemu narodu. Jugoslovanska obmejna straža je Libeliče zasedla 30. septembra 1922, v nedeljo, 1. oktobra, je bilo v kraju veliko slavje.

Priključitev k matični domovini praznujejo vsako leto, letos še  slovesneje
Praznovali bodo tudi letos, ko bo slavje zaradi okrogle obletnice vsebinsko še bogatejše kot sicer. Zgodovinskih dogodkov se namreč v Libeličah spominjajo vsako leto konec septembra ali v začetku oktobra, ko dogajanje povežejo tudi z zaključkom jesenskih kmečkih opravil.

Ta so bile namreč v preteklosti pomemben del življenja večine vaščanov, danes le nekaterih. Bogata kmečka preteklost, ki se je razvijala na bližnjem Libeliškem polju in po hribovskih kmetijah, je prikazana tudi skozi kmečko zbirko z več kot 900 eksponati, ki je v gospodarskem objektu poleg župnišča na ogled od leta 2002.

Jesenska prireditev so poimenovali tudi dan odprtih vrat, saj takrat obiskovalcem odprejo vrata muzejskih zbirk, kmetje pokažejo svoje pridelke, ponudijo mošt, gospodinje pripravijo “repno župo”, stalnica druženja so tudi petje in skeči.

STA