Ljubljanski nadškof Zore blagoslovil cerkev v Štangi

Foto: nase-zasavje.si

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je z blagoslovom štangarske cerkve sv. Antona Padovanskega razveselil tamkajšnjega župnika Acota in farane.

Tudi malce slabše, rahlo sneženo vreme ni odvrnilo lepega števila romarjev, častilcev sv. Antona Padovanskega, ter faranov župnije Štanga od shodnega  dne v nedeljo, 14. januarja 2018, ko smo se skupaj zahvalili ob zaključku obnovitvenih del na tamkajšnji župnijski cerkvi.

Ob oltarni mizi so se nadškofu, monsinjorju Stanislavu Zore pridružili še, rojak akademik prof. dr. Janez Juhant, domači župnik Frančišek Jerant in litijski dekan Jože Tomšič. Dela zadnjih petih let je danes blagoslovil nadškof Zore. “Obnovljeno in posodobljeno je zvonjenje, cerkev se ponaša z novo streho, obnovljena je notranjost, lani jeseni pa smo slekli cerkvi staro suknjo in ji nadeli novo praznično,” je ob blagoslovu dejal štangarski priljubljeni župnik Aco, kot ga kličejo farani.

Domači farni župnik Franćišek Jerant-Aco, akademik prof. dr. Janez Juhant, nadškof msgr. Stanislav Zore, litijski dekan Jože Tomšič (od Leve proti desni).

Nadškof je v mašnem nagovoru pohvalil prizadevanja faranov in jim čestital, da so verjeli v milost in odstranili v teh časih pomisleke, strahove in nejevero v uspeh nad deli. Obenem pa nas je povabil, naj bo ozaljšana cerkev v Štangi dom vsem, ki tu živijo in delajo. To je hiša Božja, tu je Bog za vse nas, za naše družine, za naša srca. Ali se tudi na nas ozira enako, kot na naše prednike? Ali spremlja in blagoslavlja vse naše življenje, dobre in slabe trenutke? Zagotovo prebiva med nami, zato ostanimo pri Gospodu, saj On je Ljubezen,” je v pridigi poudaril nadškof Zore.

Slovesnost bogoslužju so dajale ubrane molitve in zahvale za vse postorjeno, vse skupaj pa je povzdigovala mogočna pesem. Slovesnosti sta se udeležila tudi šmarski župan Rajko Meserko ter litijski podžupan Boris Doblekar. Ob koncu se je domači župnik Frančišek zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi, posebej pa je izpostavil domačina Franca Propsa, ki je bil gonilna sila vseh del. “Bil je tisti, ki je vlekel, spodbujal in porival naprej, da je lahko lepotica pod “Kamplovim hribom” zasijala v vsej svoji lepoti,” je še dodal, ko sta mu on in nadškof izročila spominsko sliko akademskega slikarja g. Janeza Kovačiča.

Celoten članek si lahko ogledate na portalu nase-zasavje.si.