Vlada Republike Slovenije se očitno ne namerava niti približati takemu financiranju občin, ki bi zagotavljalo kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri delovanju občin. Izračun dejanskih stroškov po oceni vseh treh slovenskih združenj občin znaša 668 evrov na prebivalca, Vlada Republike Slovenije pa je v izhodiščih za pripravo proračuna predlagala le okrog 590 evrov na prebivalca. Ob vsem tem pa bode v oči, da se predsednik vlade Marjan Šarec, pred tem dolgoletni župan, ne zavzame za občine.
Šarec je bil dolgoletni župan, a očitno za občine v Sloveniji nima niti najmanj posluha. Vlada RS se namreč ne namerava niti približati takemu financiranju občin, ki bi zagotavljalo kritje vseh stroškov. Da sta Šarec in njegova vlada prezrla potrebe samoupravnih lokalnih skupnosti, se čudi tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. “Res me čudi, da predsednik vlade ni pripravljen ta relativno majhna sredstva ob sedanjih finančnih razmerah nameniti za to. Verjetno bo že v proračunu za prihodnje leto nerealno pričakovati, da bi se sredstva za občine povečevala. Čeprav pa tudi ni realno pričakovati, da se bodo stroški zmanjševali. To pomeni, da se bodo škarje še bolj zastrigle v projekte občin, posledično pa se bo povečevala razlika med podeželskimi občinami, mestnimi občinami in prestolnico.”
V času krize levji delež nosile občine
Vlada RS je v izhodiščih za pripravo proračuna predlagala le 590 evrov na prebivalca, in to v času, ko so zaradi gospodarske konjunkture proračunske možnosti ugodne in bi bilo možno, da bi se ugodne razmere poznale tudi pri financiranju občinskih projektov, od obnove občinskih cest do vodovodov, šol in vrtcev, so prepričani v SLS. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca opozarja na izreden pomen občin v času zadnje gospodarske krize. “Občine so v času krize odnesle levji delež reševanja lokalnega gospodarstva. Občine so bile edini investitor, so se zadolževale. V tem trenutku občine niso sposobne ponoviti te vloge v novi krizi, ker so v investicijskih ciklih, ki še niso zaključeni. Če so občine v prejšnji krizi razvezale mošnjo in se zadolžile ter pomagale, potem tega v tej krizi ne bodo več mogle,” poudarja Kovšca.
V SLS prenizko financiranje občin komentirajo kot nesprejemljivo. “To seveda pomeni, da bo popolnoma po nepotrebnem marsikatera cesta ostala neurejena, marsikateri prizidek vrtca, vodovod neurejen, neobnovljen. Še posebej je to nesprejemljivo ob dejstvu, da je dokazano, da imajo sredstva, tudi državna proračunska sredstva, ki se uporabljajo preko občinskih proračunov, praviloma bistveno večji multiplikativni učinek kot sredstva, ki se uporabljajo centralistično preko državnega proračuna,” izpostavlja Podobnik. Kovšca opozarja, da je bilo že pri sprejemu prejšnjega proračuna veliko hude krvi. “Bilo je veliko očitkov članom državnega sveta, da smo izglasovali veto na zakon o izvrševanju proračuna, ne da bi počakali, da mešana medresorska skupina ugotovi pozitivne učinke posameznih vladnih ukrepov. Sedaj smo v situaciji, ko ta skupina ne glede na to, kar je ugotovila, ne bo mogla vplivati na stopnjo financiranja občin, kot je potrebna, ker nam zobe kaže nova kriza. Državni svetniki bomo glede financiranja kritični, ker denarja bo tako ali tako zmanjkalo.”
Do izpada z dvigom plač v javnem sektorju
Župan Občine Log – Dragomer Miran Stanovnik in župan Občine Litija Franci Rokavec sta v oddaji Tema dneva z voditeljico Marjanco Scheicher spregovorila o nameri prenizkega financiranja občin. Rokavec je uvodoma izpostavil, da ima občutek, da so v letošnjem letu občine povsem na koncu pri kakršnih koli usklajevanjih. “V prihodnjih dneh je sicer napovedano usklajevanje s predstavniki združenj občin in ministrstvom za finance. Kaj več od tega pa nam ni znano. Predlagani znesek v višini 590 evrov na prebivalca je prenizek glede na dejansko izračunane stroške, ki jih imamo občine. Tukaj je še en problem. Ministrstvo za finance je pri izračunu predvidenih stroškov za prihodnje leto štartalo iz svojih izhodišč, s katerimi pa se občine ne moremo strinjati. Gre za problem dvoletnega zamika stroškov, se pravi zajemanje podatkov izpred dveh let. Razlika je tukaj ogromna, še zlasti zaradi izpada, ki je nastal z dvigom plač v javnem sektorju in ki zagotovo bremeni občine letošnje in tudi prihodnje leto.”
Stanovnik je izrazil upanje, da vlada ni pozabila na občine. “To, da smo na repu pogajanj, je lahko slabo, lahko pa tudi dobro, če to uporabimo v svoj prid in imamo jasno sliko.” Ob tem je izpostavil, da so želje in hotenja večja, kot so možnosti. “Temu primerno je potrebno zadeve prerazporediti. Seveda, v tem trenutku lahko omenim, da v naši občini izvajamo projekt čiščenja odpadnih voda. Vse skupaj je vredno 17 milijonov evrov, kar pa je velik zalogaj za tako relativno majhno občino, vendar je finančna konstrukcija nekako zaprta. Vemo pa, da je proračun malo raztegljiv ali krčljiv, ker nikoli natančno ne vemo, kako velik bo proračun.”
Niti stroški za delovanje občine niso pokriti
Na vprašanje glede dviga plač v javnem sektorju je župan Rokavec izpostavil, da so na območju občine Litija presegli še dodatno za 360.000 evrov stroškov, ki jih ima njihov proračun in ki niso bili pokriti v povprečnini za leto 2019. “Stroški niti ne bodo pokriti s predlogom za 17 evrov povišanja v letu 2020. Še vedno bo ostal primanjkljaj v tem delu,” izpostavlja in dodaja, da imajo občine tako ali tako tudi težave pri pridobivanju evropskih projektov, razen če pridobijo kohezijske projekte. “Če pridobimo kakšne druge projekte, kot je trajnostna mobilnost, pa se soočamo z drugim vprašanjem, da tam terminski okvir povračila sredstev nikoli ni absolutno dorečen. Pojavljajo se zamiki pri povračanju sredstev,” opozarja in dodaja, da bi bilo treba najti neko skupno pot z državo. “To je še posebej pomembno v času, ko smo na vseh drugih področjih sprostili ali odpravili določene varčevalne ukrepe, pri občinah pa še vedno želimo iskati rezerve. Teh rezerv praktično ni. Velikokrat rečem, da so občine na koncu malo podobne čarovnikom, da je treba že znati čarati, da se lahko vse te naloge uskladijo in tudi financirajo.”
Občine rezerv praktično nimajo
Na vprašanje glede zalog oziroma če bi občina tako kot v času prejšnje gospodarske krize lahko tudi v času nove krize prenesla breme nase, je Stanovnik odgovoril, da njegova občina teh zalog nima. “Že sedaj s temi sredstvi in rezultati dela čaramo,” je izpostavil in dodal, da je to mogoče, ker imajo ekipe z zanosom in vedo, da je situacija resna. “Nimamo proračunskih postavk za take pomoči. Razen v primeru, če je to potrebno. Treba je najti druge resurse za takšno pomoč. V lokalnem gospodarstvu se pogosto najdejo lokalni igralci, ki si med seboj znajo pomagati. Včasih pride ven: Slovenec Slovencu Slovenec.”
Da rezerv praktično ni, se je strinjal tudi župan Litije in ob tem dodal, da so bile občine, preden je izbruhnila prejšnja finančna kriza, v boljši kondiciji kot danes. “To je zagotovo ena od ovir. Drug velik problem je, da smo pri zapiranju sedanje finančne perspektive, ki pa je vsaj za manjše projekte dokaj neugodna z vidika finančnih okvirov, ki nalagajo lastno udeležbo občinam. Razen kohezijskih projektov so vsi drugi bistveno manj financirani. Pričakujem, da bo država poskušala pri pripravi novih operativnih programov za prihodnjo finančno perspektivo dati večjo prednost infrastrukturnim projektom, na ta način pa bi lahko sprostili več možnosti, da bi lahko občine suportirale odpravljanje eventualnih negativnih učinkov gospodarske krize oziroma krča.”
V primeru, da bo obveljal predlog vlade, je Stanovnik izpostavil, da kot je v družini v taki situaciji treba postaviti prioritete, bo enako treba storiti tudi v občini. “Verjamem, da bodo vendarle pretehtali razsodnost in argumenti, ki bodo na mizi.” Po besedah Rokavca bi se občina Litija soočila z izpadom v višini okrog 1.200.000 evrov na leto. “Že zdaj se soočamo s hudimi težavami pri vzdrževanju cest in prevoznih poti. V zadnjem poletju smo bili priča muhastemu vremenu z neurji, zaradi česar je nastajala škoda. Imamo tudi segment predšolske vzgoje, šolstva. Seveda lahko rečemo, da določeno leto, dve leti ne bomo opravljali nujnih investicijskih del na teh objektih, a potem začne nastajati škoda. Imamo tudi nekaj gospodinjstev in naselij, ki nimajo urejene kakovostne čiste pitne vode. To so vsi elementi, ki se posledično nabirajo, čez leta pa bodo izstavili večji strošek pri nujnih adaptacijskih delih.”
Rokavec je izpostavil, da so občine v istem čolnu kot država. “Tega bi se morala država čimprej zavedati.” Ob tem pa je Stanovnik dodal, da ne ve, kakšen upor bi moral biti, da bi prišlo do tektonskega premika. “Verjamem, da so še bolj od nas razočarani tisti, ki plačujejo visoke davke, ker imajo visoke prejemke. Tisti ljudje se želijo za ta denar nadpovprečno počutiti, se moramo potem vprašati, kam se bodo umaknili, da bodo uživali sadove svojega dela. Sem optimist in vedno pripravljen na dialog. Župani smo tisti, ki znamo stopiti korak nazaj, da si zadevo pogledamo z drugega zornega kota, in s sogovorniki znamo konkretno in normalno spregovoriti, da pridemo do skupnega cilja.”
Hana Murn