Magistrica znanosti Maja Kocjan prihaja iz Bele krajine, obmejne slovenske pokrajine z bogato kulturno in naravno dediščino, o kateri pa se vse premalokrat sliši in se nanjo prepogosto pozablja. Bela krajina potrebuje podoben zakon, kot ga je dobilo Prekmurje.
Prihajate iz Bele krajine, s tistega konca Slovenije, ki se nam zdi odmaknjen in od koder prihaja malo novic. Kaj menite, se o krajih, odmaknjenih od centra, premalo poroča?
Vsekakor menim, da je Bela krajina slovenski dragulj, ki čaka, da ga nekdo izbrusi in neguje. Ima prečudovito naravo, mnoge naravne danosti in izredno gostoljubne prebivalce, se pa nanjo žal prevečkrat pozablja.
Narava je najbrž premalo za uspešno pokrajino. Gospodarstvo ni v razcvetu, kajne?
Res je. Če pogledamo zdajšnje ekonomske kazalnike, vidimo, da so vse belokranjske občine močno pod slovenskim povprečjem na številnih področjih. Po javno dostopnih podatkih Statističnega urada RS se tako povprečna bruto plača Belokranjcev giblje od 1.236 evrov v Semiču do 1.337 evrov v Črnomlju, kar je približno 200 do 300 evrov manj od slovenskega povprečja. Visoka je tudi stopnja brezposelnosti, saj je med vsemi tremi belokranjskimi občinami v povprečju 11,53-odstotna, medtem ko je v Sloveniji 8,7-odstotna. Poleg navedenega se prebivalci soočajo tudi z velikim naraščanjem trenda odseljevanja, vse več izobraženih kadrov pa se zaradi zaposlitve dnevno vozi v večja mesta. Sama sem ena od njih in lahko povem, da nas je vse več takšnih, ki smo se primorani zaradi zaposlitve vsak dan voziti ne le v Novo mesto, temveč tudi v Ljubljano.
Pri čemer pa spet naletite na težavo – slabo infrastrukturo.
Tako je. Vse več je Belokranjcev, ki smo dnevno odvisni od izredno slabe cestne povezave. Tukaj je opaziti, da se centralizacija izredno povečuje, saj se gneča na cestah iz meseca v mesec občutno povečuje. Centralizacija nedvomno vpliva tudi na Belo krajino in njene prebivalce. Ima pa Bela krajina veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem na področju turizma in kmetijstva. Ima prelepo mejno reko Kolpo, bogato kulturno dediščino in mnogo manjših kmetij, ki pa jih kmetje zaradi slabe kmetijske politike ne morejo optimalno obdelovati.
Celoten intervju preberite TUKAJ