Migranti: Stvari so znosnejše, še vedno pa kličejo k ukrepanju

(vir: policija.si)

Število nezakonitih prehodov se julija krepi, začelo se je že tudi junija, ko so slovenski policisti prijeli 1689 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. To je bilo skoraj 700 oseb več kot maja. Vendar pa je iz dnevnih policijskih poročil in poročil o dogajanjih na posameznih območjih razvidno, da tiste svobode migrantov, kot smo ji bili priča v preteklih obdobjih, predvsem prejšnje, to je Šarčeve vlade, na terenu ni več zaznati.

Tako v Beli krajini, na primer, ne zaznavajo več prostega in veselega sprehajanja migrantov po vaseh ob reki Kolpi in v notranjosti. Jasno je, da imajo migranti sprovajalce, ki so jim pripravili tudi natančne zemljevide z označenimi trasami, vendar pa so jih ti zdaj očitno preusmerili na območja, ki so očem bolj skrita. Govorimo o območju precej nad Vinico ob Kolpi do približno Sinjega Vrha, od koder se migranti potem v notranjost države odpravijo po dokaj skritih gozdnih poteh. Zato migrante v zadnjem času največkrat izsledijo in primejo na območju Tančne Gore, nad vasjo. Gre za pot, ki je bila zelo dobro utečena že v prejšnjih letih, vodi pa nato proti Kočevskemu Rogu. To je tako še vedno kraj, ki mu bo Policija morala nameniti več pozornosti.

Ni pa v Beli krajini, vsaj zaenkrat, več tistega, ko so se migranti prosto in veselo sprehajali na območjih ob Kolpi, to je na območjih od Adlešič proti Vinici, in nato v notranjost.

Na območju Gorjancev v zadnjem času prav tako ne zaznavajo več migrantskih poti. Tega, čemur so bili priča v prejšnjih letih, predvsem lani, ni več. Domačini navajajo, da je meja na Gorjancih zelo dobro varovana, kraj okoli Trdinovega vrha pogosto preletava helikopter, opazni so tudi vojaki. Dogodkov, ko so migranti v kolonah prihajali iz gozda, ne opažajo več. Tudi o nočnih trkanjih na okna stanovanjskih hiš ne poročajo več. Pa tudi o vlomih ne. Letos se je v prvem polletju na novomeškem področju zgodil le en vlom v počitniško hišo, na Vrheh nad Dolžem, v prvih treh mesecih.

Še vedno pa so občasno opazni kupi odvrženih oblačil in ostalih odpadkov. Te so zdaj ponovno opazili tudi na širšem šentjernejskem delu Gorjancev, kjer domačini poročajo, da nekdo v gozdu migrantom pripravlja šotorišča in nastavlja hrano. Gre torej spet za organizirane prehode, ki pa jim je policija, kot kažejo zadnja poročila, že na sledi. Stvari pa se ponavljajo in niso nove.

Policijska uprava Novo mesto zdrsnila na tretje mesto

V prvem polletju so slovenski policisti obravnavali 4993 nezakonitih prehodov meje. Največ so jih obravnavali na območju Policijske uprave Ljubljana (1889), sledila je Policijska uprava Koper (1404), na tretjem mestu je Policijska uprava Novo mesto (1255 prijetih oseb). Najpogosteje so bili obravnavani državljani Maroka, Pakistana in Afganistana, teh je bilo več kot tri četrtine vseh nezakonitih migrantov. Pri prehodih meje se je zelo zmanjšalo število Alžircev, ki so se preusmerili drugam.

Iz poročila Policije je tudi razvidno, da so se migranti bolj kot prej preusmerili na ljubljansko območje oziroma je več prehodov na območju, ki vodi prek Kočevskega naprej proti središču države. To so potrjevala tudi dnevna policijska poročila.

(vir: policija.si)

Migrantov pa je bilo manj na območju PU Novo mesto, ki zajema Belo krajino, Dolenjsko in Posavje. Za prebivalce teh krajev je to dobra novica, saj se je PU Novo mesto v nekaterih prejšnjih obdobjih uvrstilo že na prvo mesto.

Iz poročila Policije za prvo polletje je še razvidno, da je letos namero podaje prošnje za mednarodno zaščito (azil) izrazilo 1766 migrantov, kar je bilo skoraj za petino manj kot lani. Pri tem je bilo največ državljanov Maroka. Število se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Alžirije, katerim pot čez Zahodni Balkan ni več tako ustrezna kot prej.

Slovenska Policija je hrvaškim varnostnim organom predala oziroma vrnila 3118 tujcev (od 4993 prijetih), od tega največ na meji s Hrvaško, kjer so jih vrnili 3100. Na tej meji je bilo največ vrnjenih državljanov Pakistana (1146 oseb).

Tuji varnostni organi pa so slovenskim policistom vrnili 392 oseb. Največ, 291, so jih vrnili iz Italije, iz Avstrije 15, iz Hrvaške 9, iz Madžarske 7, na letališčih pa so jih sprejeli 70. To pomeni, da je bilo za toliko tujcev v drugih državah ugotovljeno, da so prešli slovensko ozemlje in so jih tujci vrnili k nam.

Ocena stanja in pričakovanja Policije

Policija je v poročilu zapisala, da pričakujejo nadaljevanje velikega porasta števila nezakonitih prehodov.

Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu je letos sicer drugačna kot v lanskem letu. Opazno je močno zmanjšanje števila državljanov Alžirije ter povečanje števila državljanov Maroka in Afganistana. Največ je bilo obravnavanih državljanov Maroka. Število ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, se je zmanjšalo. Pri tem se kaže povezava z državljanstvom oseb, ki ilegalno vstopajo v državo.

Ilegalni migranti. (Foto: Epa)

Državljani Pakistana v veliko manjši meri izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito kot državljani Maroka in Alžirije. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah tujci največkrat nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države, kar velja predvsem za državljane Maroka. Italija ostaja glavna točka vstopa na naši notranji meji. Trenutni statistični podatki oziroma zmanjšanje števila pa kažejo na vpliv omejitve gibanja oseb zaradi epidemije Covid-19.

Bistvena sprememba je tudi zmanjšanje števila na zračnih mejah, sprva zaradi stečaja slovenskega letalskega prevoznika, nato pa tudi zaradi omejitev letalskega prometa zaradi omejevanja epidemije. Ukrepi za zmanjševanje učinkov epidemije so tudi razlog za zmanjšanje števila obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja.

Kaj se dogaja v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem?

Spletni portal kamenjar.com je v petek zapisal, da se po ocenah policije v Unsko-sanskem kantonu, ki zajema območje ob meji s Hrvaško (Bihač, Cazin, Veliko Kladušo idr.) trenutno nahaja okoli 7000 migrantov, od tega jih je okoli 3000 nameščenih v zbirnih migrantskih centrih, ostali se nahajajo v zasebnih nastanitvah. Iz Bihaća še poročajo, da se del mesta spreminja v pakistansko enklavo, v Veliki Kladuši pa so v tem tednu z bagri odstranili šotorsko naselje, ki so si ga na lokaciji Polje, ob reki Kladušnici, tik ob meji, vzpostavili migranti.

Na širšem kantonskem območju se povečuje tudi število kaznivih dejanj, ki jih povzročijo migranti, skoraj vsak drugi v bihaškem zaporu pa je migrant. Lani je bil to vsak četrti.

Živčnost med migranti v BiH tudi drugod po državi narašča. Tako Avaz poroča, da so pretepi med migranti v Zenici postali vsakdanjik. Notranji minister Republike srpske Dragan Lukač pa je v petek povedal, da so med nezakonitimi migranti še vedno takšni, ki so nagnjeni k ekstremizmu in terorizmu ter so pripadniki različnih terorističnih organizacij.

Tudi iz BiH poročajo o čedalje večjem tihotapljenju migrantov. Tako so včeraj, na primer, v Doboju prijeli Banjalučana, ki je tihotapil migrante iz Egipta. Še vedno pa poročajo, da jih tudi z avtobusi iz notranjosti države premeščajo proti Bihaću in Veliki Kladuši, da bi bili tako čim bližje bosansko-hrvaški meji.

Zaključimo lahko, da se število migrantov v BiH povečuje, vmes cveti tihotapljenje, narašča pa tudi živčnost med migranti, ki ne morejo povsem prosto naprej.

Tudi hrvaški Jutarnji list poroča o številnih poskusih tihotapljenja migrantov. Tako so včeraj, na primer, pri Vukovarju policisti prijeli Nizozemca, ki je ob begu poškodoval dva policijska avtomobila. V začetku tedna pa je policija na avtocesti Reka – Zagreb v kamionu odkrila večje število migrantov, voznik pa je pobegnil.

Poslanec SDS Branko Grims (Foto: STA)

Tihotapljenje je zelo donosen posel. Mag. Branko Grims je na nedavni seji državnega zbora povedal, da se po ocenih varnostnih organov letno na t. i. balkanski poti v tem poslu obrne okoli 120 milijonov evrov. Tihotapci so tudi povsod zelo iznajdljivi. Tako je, na primer, slovenska Policija v zadnjih dneh poročala, da so si tuji državljani na območju PU Maribor najeli stanovanje, iz katerega so nato tihotapili migrante, v avtomobilu, ki so jim ga zasegli, pa so našli pištolo.

Ob tem spomnimo, da je zdajšnja slovenska vlada zaporne kazni za tihotapljenje migrantov podvojila. Ob koncu lahko zapišemo, da je tudi to zelo pomembno sporočilo slovenskih oblasti migrantom in tihotapcem, naj se ne igrajo. Še vedno pa tako vlado kot vodstvo Policije čaka veliko dela. Posebno še, ker v Sloveniji primanjkuje okoli 700 policistov.

Težava je tudi v tem, da zdajšnje opozicijske stranke (SD, LMŠ, Levica in SAB) urejanju migrantske problematike niso naklonjene. Kar ni presenečenje, saj so bili ravno ti v preteklih letih s svojim ravnanjem in brezbrižnostjo, v času, ko so vodili vlado, veliki generatorji migrantskih pohodov na slovensko južno mejo. Težava so tudi nekatere nevladne organizacije, čeprav se v zadnjih mesecih držijo nekoliko v ozadju.

Moja Dolenjska