Milan Fideršek: “Samooskrbo razumem kot neodvisnost od uvoza hrane, zato bo na tem področju potrebno še kaj postoriti”

Milan Fideršek (Foto: Osebni arhiv)

Pogovarjali smo se s 57-letnim kmetovalcem Milanom Fiderškom iz Zgornjih Jablan v občini Kidričevo. Milan Fideršek je dejaven član Sveta Območne enote Ptuj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), občinski svetnik v občini Kidričevo in član Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v občini Kidričevo. Na tokratnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije znova kandidira na listi Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. Člani zbornice bodo svoje predstavnike, ki bodo v naslednjem mandatu zastopali njihove interese, volili 4. oktobra 2020.

Poleg redne zaposlitve delate tudi na  kmetiji. S katero panogo se pravzaprav ukvarjate in kako ocenjujete stanje vaše panoge v kmetijstvu v zadnjem desetletju?
Na naši kmetiji se ukvarjamo z govedorejo, v hlevu trenutno redimo 75 glav goveda. Hrano za živali pridelujemo na 22,5 hektarih površin. Viške prodamo preko zadruge. Za delo na kmetiji poprimemo vsi, saj hči in zet stanujeta doma in pomagata po svojih močeh, razveseljujejo nas tudi 3 vnukinje. V pomladnih mesecih pa tudi razveselimo kakšno gospodinjo s kakovostno kompostno zemljo, da si izboljša vrt ali rastlinjak. Kompost naredimo iz hlevskega gnoja in rastlinskih ostankov.

Stanje v panogi se je v zadnjih letih poslabšalo, stalež govedi upada, kmetije opuščajo kmetijsko dejavnost, predvsem kar se tiče reje živali.

Kmetje vse glasneje opozarjajo na težave pri odkupnih cenah pridelkov in mesa. Vse večje so tudi razlike med odkupnimi cenami in cenami, ki jih srečujemo na trgovskih policah. Kako vi ocenjujete to težavo in v čem vidite rešitev težav na tem področju?
Sami trenutno nimamo težav s prodajo pitancev, saj imamo dogovor z lokalno mesnico, ki nam jih odkupi. Dobro pa sodelujemo tudi z zadrugo. Razlike v cenah odkupa in prodajnimi so prevelike in sicer se kmetu nižajo, na trgovskih policah pa višajo. Tu nastopa predelovalna industrija, ki si svoje usluge preveč zaračuna, tudi trgovci ne odstopijo od svojih marž. Rešitev vidim v potrošnikih, da začnejo povpraševati po domači hrani, ki jo Slovenci kakovostno pridelamo, ponudniki pa bodo morali te kvalitetne proizvode tudi bolj uspešno oglaševati. Tudi pogajanja z žitno verigo letos niso bila uspešna, pšenica se je prodajala pod ceno, žal ni bilo nekega pogajanja ali pa je nekdo imel figo v žepu.

V zadnjem času, predvsem v obziru na spomladansko koronakrizo, veliko poslušamo o samooskrbi in kako pomembna je. Kako vi ocenjujete stanje samooskrbe v Spodnjem Podravju in kako bi  jo po vašem mnenju dodatno vzpodbudili?
Samooskrba v Spodnjem Podravju je nekje v slovenskem povprečju, tako da nekih razlik ne vidim. Vse je odvisno od nas samih: kaj pridelujemo na poljih in v hlevih in tu se številke pač malo spreminjajo. V Podravju nujno potrebujemo brošuro ponudnikov, ki potrebujejo oglaševanje, da se ve kje se kaj dobi. Potrebno je prilagoditi zakonodajo tako, da se lahko prodaja po pavšalu.

Ker besedo samooskrba razumem kot neodvisnost od uvoza hrane, bo na tem področju potrebno še kaj postoriti. Da zaščitimo domače in, da ne izvažamo dobro in uvažamo slabo hrano.

Kako ocenjujete ukrepe vlade, ki so bili sprejeti za pomoč kmetijstvu v času pandemije?
Ukrepi vlade so bili hitri in dobro sprejeti, vsaj kar se tiče socialnega varstva in temeljnega dohodka. Malo pa je bil izvodenel ukrep 100 evrov po glavi velike živine (GVŽ), zato ker se je takoj za ta znesek znižala cena. Mislim, da je bilo mišljeno drugače in so klavnice znesek kar vkalkulirale v ceno. Stanje pri mleku je bilo bistveno drugačno, saj so slovenske mlekarne šle na roko in so odkupile vso mleko za kar jim velja ena pohvala.

Ste tudi član sveta Območne enote Ptuj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kamor ponovno kandidirate na volitvah v zbornico, 4. oktobra 2020. Kakšna je pravzaprav vloga in naloga KGZS in njenih območnih enot?
Pred nami je nova finančna perspektiva. Kmetje so slabo seznanjeni z ukrepi, ki nam bodo v naslednjih letih krojili življenje in delo. Izzivov mislim, da bo dovolj, težav in problemov pa tudi. Prav tu se mora pokazat vloga KGZS in njenih območnih enot. Potrebno bo budno spremljati in podajati predloge na vse akte, ki bodo poslani na preučitev ter predlagati boljše rešitve, če se bodo pokazali takšni kot slabi in bi po nepotrebnem obremenjevali delo na kmetiji. Vsekakor pa si moramo izboriti dobro izhodišče za vse panoge.

Na sedanjih volitvah ponovno kandidirate v svet območne enote in v svet zbornice KGZS. Za kaj se boste zavzemali pri svojem delu v kolikor boste vnovič izvoljeni?
Tako je, znova kandidiram na listi Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS. Član Foruma sem vse od njegovega nastanka. Nisem oseba, ki pred volitvami menja barve kot to počnejo drugi, en mandat pri eni listi ali društvu, drugi mandat pri drugem imenu. V bistvo gre za iste ljudi samo ime liste ali društva je zamenjano. To kaže, da gre za sistem kot ga imamo na državnozborskih volitvah. Menim, da takšne zadeve begajo člane KGZS in kažejo na še večjo neenotnost, razdrobljenost in posledično neudeležbo na volitvah.

Vseskozi sem se in se bom zavzemal za to, da se ne delimo med velike in male in, da se vse panoge v kmetijstvo enako zastopajo.

Ste tudi občinski svetnik občine Kidričevo, član Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v občini Kidričevo. Kako ocenjujete stanje kmetijstva v občini? Kje vidite priložnosti za razvoj in pospeševanje kmetijske proizvodnje v občini tudi v naprej?
Občinski svetnik sem že 4. mandat in prav tako član odbora za kmetijstvo. Funkciji člana sveta območne enote in občinskega sveta sta si podobni in se v marsičem dopolnjujeta. Stanje kmetijstva v občini gre svojo smer; po eni strani kmetije povečujejo predvsem mlečno proizvodnjo in so evropsko primerljive, ter opremljene z robotsko molžo in z velikim potencialom. Na drugi strani pa je vedno več poljedelcev, ki svoje pridelke prodajo direktno iz njive – ne glede na ceno. Zato je moje mnenje, da bi kmetje v občini Kidričevo nujno potrebovali skladiščne prostore kamor bi pridelke skladiščili in jih kasneje, ko nastane povpraševanje na trgu, bolje prodali. Razvoj kmetijstva v občini vidim tudi v uvedbi namakalnega sistema, s katerim bi kmetje pridobili še en pridelek po glavnem posevku in bi pomenil dodano vrednost kmetije, najbolj v primeru suše.

Želite morda še sami kaj dodati?
Želim dodati, da so volitve v KGZS izrednega pomena, ampak žal v demokratičnem sistemu tudi edina pravica, ki jo imamo kot volivci. Pomembno je, da se volitev udeležimo in s tem prispevamo, da ne bo samo 8% upravičencev izvolilo vodstvo in organe KGZS. Sam bom zahteval, da se javno objavijo rezultati volitev in, da se o volitvah seznani vsakega člana zbornice v zakonskem roku.

Več si oglejte na portalu spodnjepodravje.si