Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec si je z upravo Darsa ogledal potek gradnje druge cevi predora Karavanke. Preboj je predviden jeseni prihodnje leto, minister pa je po ogledu del izpostavil, da dela v predoru potekajo odlično. Dosegli so že 1755 metrov, kar predstavlja več kot polovico slovenskega dela cevi. “Izjemno sem vesel, da dela res potekajo v redu in da bomo vse časovne roke dosegli oziroma, kot pravi izvajalec, morda celo prehiteli,” je po ogledu gradnje povedal minister.
Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je poudaril, da je hitrost izkopa druge cevi predora Karavanke odvisna od geologije in materialov. Tako na nekaterih področjih izkop poteka hitreje, na drugih pa počasneje. Največje težave lahko povzroča trda ali krušljiva kamnina. Zaradi atmosfere v predoru pa je treba še več pozornosti namenjati tudi varnosti, poroča STA.
“Uporabljamo vsa razpoložljiva zaščitna sredstva in vso tehnologijo, da tveganje zmanjšamo na minimum,” je zagotovil Hajdinjak in povedal, da večjih nesreč doslej na gradbišču ni bilo. Zgodil se je sicer odkrušek s čela predora, vendar večjih poškodb ali škode ni bilo, je dejal.
“Izjemno sem vesel, da dela res potekajo v redu in da bomo vse časovne roke dosegli oziroma, kot pravi izvajalec, morda celo prehiteli,” je po ogledu gradnje povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Spomnil je, da je turško podjetje Cengiz z gradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke na slovenski strani začelo avgusta 2020. Delo poteka 24 ur na dan, skupaj pa je na gradbišču, v predoru in zunaj približno sto delavcev. “Res opravljajo veliko delo, na katerega smo ponosni,” je izpostavil minister Vrtovec in poudaril, da gre za res velik projekt.
Jeklena konstrukcija predora bo tehtala toliko kot Eifflov stolp
O njegovem obsegu pričajo različni podatki. Izkopati je treba za 171 olimpijskih bazenov materiala, s količino betona v predoru bi napolnili 78 olimpijskih bazenov, dolžina vseh vgrajenih sider bi dosegla višino 125 Triglavov, vsa jeklena konstrukcija, ki bo vgrajena v predor, pa bo tehtala toliko kot Eifflov stolp, je navedel Hajdinjak.
Vodja projekta gradnje pri Darsu Karel Močilnikar je pojasnil, da izkopana višina predora znaša okoli osem metrov. Cev se vzpenja 1,3 odstotka v smeri proti Avstriji, na začetku je 800 metrov v krivini, nato pa gre naravnost do same meje. Na slovenski strani je tudi 12 prečnikov, dva sta namenjena ventilaciji, 10 pa pobegu oziroma intervencijskim službam in vzdrževalcem.
Relativno sušno obdobje je ugodno za gradnjo
Močilnikar je povedal, da jim voda pri gradnji zaenkrat ne povzroča večjih težav. Izteka je za 30 litrov na sekundo. Zaradi relativno sušne zime vode ni veliko, bistveno večje količine pa pričakujejo na okoli treh kilometrih, kjer so imeli težave z vdorom vode že ob gradnji prvi predorske cevi. Za izvajanje izkopa ob dotoku vode so potrebni dodatni previdnostni ukrepi, vrtanje in drenaža.
Dosegli so že 1755 metrov, kar predstavlja več kot polovico slovenskega dela cevi. Predvidoma septembra prihodnje leto bo 3,5 kilometra dolg izkop končan. Dosegli bodo avstrijski del cevi, ki je dolg 4,5 kilometra in je že izvrtan. Na avstrijski strani so namreč do slovenske meje prišli septembra lani, na slovenski strani pa so zaradi zapletov pri izbiri izvajalca dela stekla precej kasneje. Poleg tega je geološka sestava terena na slovenski strani zahtevnejša in že pred več kot 30 leti, ko se je gradila prva predorska cev, je bila gradnja na slovenski strani dolgotrajnejša.
Kot je dejal Hajdinjak, bo po preboju cevi jeseni prihodnje leto sledila finalizacija predora in vgradnja elektrostrojne opreme ter njeno testiranje. “Tako pričakujemo, da bi znotraj časovnega okvira, ki ga imamo, promet po tej cevi lahko sprostili maja 2025,” je sklenil.
Sara Rančigaj