V torek, 13. julija, se je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch udeležila spominske svečanosti ob 101. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Slovesnost je pripravila Fundacija Narodni dom skupaj z obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V kulturnem programu so z lepo izvedbo slovenskih samospevov ob klavirski spremljavi sodelovali člani Glasbene matice.
Na slovesnosti, ki jo je širša javnost lahko spremljala prek spleta, saj so jo žal tudi tokrat zaznamovale omejitve zaradi epidemioloških razmer, je uvodoma spregovoril Rado Race, predsednik Fundacije Narodni dom, ki je med drugim izrazil željo, da “naj vrnitev Narodnega doma daje elana slovenski manjšini v Italiji, predvsem mladim, da bodo v njem delali, ustvarjali, se srečevali”.
Svoj pozdrav je zbranim v dvorani Narodnega doma namenil tudi deželni odbornik, pristojen za vprašanja slovenske manjšine, Pierpaolo Roberti. Ministrica se je v svojem nagovoru spomnila nepozabnih trenutkov in veselja ob vrnitvi Narodnega doma lansko leto in izrazila željo, da bi se postopki karseda hitro zaključili in bi tudi dejansko postal prostor Slovencev v Trstu: “Tudi sama se veselim tistega trenutka, ko bo Narodni dom zopet v polnosti lahko zaživel svoje poslanstvo. Tisto poslanstvo, ki so mu ga namenili Slovenci, ki so ga pred 120 leti zgradili. Naj res postane prostor, dom vseh Slovencev, ki živite in delate tukaj! Naj postane središče slovenske ustvarjalnosti in samozavesti,” pri tem pa spomnila, da mora biti dom odprt tudi za vse druge.
Simbolno so položili venec
Po uvodnih nagovorih so visoki gostje simbolno skupaj položili venec na pročelje Narodnega doma, tako kot je to že prek dvajset let počela stranka Slovenske skupnosti. V nadaljevanju večera je sledila predstavitev knjige Gorazda Bajca in Boruta Klabjana naslovom “Ogenj, ki je zajel Evropo, Narodni dom v Trstu 1920-2020”, ki je izšla letos pri Cankarjevi založbi. Gre za obsežno zgodovinsko monografijo, ki na več kot 400 straneh podrobno predstavlja okoliščine izgradnje Narodnega doma, napetosti v letih, ki so sledile, še posebej pa dogajanje v tistih tragičnih dneh leta 1920. Knjiga govori tudi o usodi Narodnega doma v naslednjih stotih letih, vse do dogajanja v lanskem letu ter postopkih vračanja doma v slovenske roke.
Narodni dom je bil v osrčju Trsta po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgrajen v začetku 20. stoletja in je predstavljal središče ustvarjalnosti in družbenega življenja takrat zelo številčne slovenske skupnosti na tem območju. V njem je deloval hotel, kavarna in hranilnica, v dvorani pa so organizirali koncerte, predavanja, zborovanja in druge prireditve. Ta arhitekturni dragulj je bil center slovenske kulturne, gospodarske in politične dejavnosti, bil je simbol slovenstva v Trstu. Požig doma, ki se je zgodil 13. julija 1920, je bil uvod v temačno obdobje za Slovence na tem območju. Lansko leto, sto let kasneje, pa je bil s podpisom Memoranduma o soglasju za vrnitev Narodnega doma, narejen pomemben korak za njegovo vrnitev slovenski narodni skupnosti v Italiji.
Sara Kovač