Ministrica za šolstvo Simona Kustec javnosti sporoča, da se preostanek učencev v šole vrača 1. in 3. junija, dijaki pa zaenkrat ostajajo doma

Foto: STA

Preostali učenci se bodo v šole vrnili s 1. in 3. junijem, dijaki pa bodo še nekaj časa ostali doma. Ministrstvo je, po besedah ministrice Simone Kustec, ravnateljem šol že poslalo okrožnico skupaj z gradivi Zavoda RS za šolstvo in NIJZ, kjer se lahko seznanijo z vsemi ključnimi napotki glede izvajanja tako pouka kot tudi varstva otrok. Po navedbah Kustečeve so se tako odločili na podlagi epidemiološke slike, ki je ugodna, pa tudi pozitivnih izkušenj z dosedanjim odpiranjem izobraževalnih ustanov kot so vrtci in šole. Poleg tega vračanje otrok v šole predstavlja ključni del običajnega življenja. Vendar pa za šole ostaja v veljavi navodilo o pridobitvi ene ocene, da bo polletje zaključeno. Učenci v razredih ne bodo primorani uporabljati mask, vendar pa se učiteljem svetuje, da jih nosijo. “Ne samo zato, da ne okužijo otrok, ampak tudi zato, da se ne bi okužili oni. Skoraj polovica učiteljev je namreč starih več kot 50 let,” pa je svoje stališče pojasnil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. 

V šole se bodo s 1. junijem vrnili učenci 4. in 5. razredov, le dva dni kasneje pa se jim bodo pridružili tudi učenci, ki obiskujejo 6., 7. in 8. razred. Za dijake pa ostaja v veljavi, da bo zanje do nadaljnjega pouk še naprej potekal na daljavo. To je za javnost pojasnila ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Vse od 1. junija naprej oddelki v osnovnih šolah pa tudi vrtcih ne bodo več deljeni, vendar pa bodo tudi v prihodnje v veljavi splošni ukrepi na področju higiene. Za roditelje, ki svojih otrok po 1. juniju ne bodo vključili v vrtec, bo stroške do konca junija krila država. Tako je na novinarski konferenci po vladni seji dejala že omenjena ministrica, poroča STA.

Po navedbah Kustečeve so se tako odločili na osnovi epidemiološke slike, ki je ugodna pa tudi pozitivnih izkušenj z dozdajšnjim odpiranjem izobraževalnih ustanov kot so vrtci in šole. Poleg tega vračanje otrok v šole predstavlja ključni del običajnega življenja. Vendar pa za šole ostaja v veljavi navodilo o pridobitvi ene ocene, da bo polletje zaključeno. Poleg tega bo tudi dopolnilna strokovna pomoč v prihodnje potekala na takšen način kot doslej. Valete zaradi spoštovanja ukrepov, povezanih z zajezitvijo epidemije koronavirusa, ne bo. In tudi če bo, je ne bo organizirala šola. Starše je še prosila, da naj tisti, ki svoje otroke lahko sami dostavljajo v šolo, tako tudi ravnajo, saj bodo na takšen način razbremenili prevoze, ki so organizirani za osnovnošolce. Tako pa bi prevozi lahko potekali mnogo bolj neovirano, saj ukrep, ki zagotavlja varnostno razdaljo na avtobusih, ostaja tudi v prihodnje.

Šolanje v času epidemije koronavirusa, Foto: STA

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek pa je dejal, da učenci v razredih ne bodo primorani uporabljati maske, vendar pa učiteljem svetuje, da jo nosijo. “Ne samo zato, da ne okužijo otrok, ampak tudi zato, da se ne bi okužili oni. Skoraj polovica učiteljev je namreč starih več kot 50 let,” je pojasnil svoje stališče. Otroci morajo po njegovih navedbah v vzgojno-izobraževalne ustanove vstopati zdravi ter še pozval k odgovornemu ravnanju. “Kajti če se bo virus pojavil, bomo brez odlašanja zaprli šolo,” je bil jasen. V skladu z njegovimi navedbami bodo poskušali narediti vse, da ne bi bilo potrebno ponovno zapreti celotne države, “saj od nečesa moramo živeti”. Vsem tistim, ki se bodo s ponedeljkom vrnili v šole pa tudi njihovim roditeljem in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pa je Kustečeva zaželela “uspešen zaključek zadnjih tednov letošnjega neobičajnega šolskega leta”.

Ministrstvo je ravnateljem poslalo okrožnico z vsemi ključnimi napotki glede izvajanja pouka in varstva otrok

Ministrstvo je po njenih besedah ravnateljem šol že poslalo okrožnico skupaj z gradivi Zavoda RS za šolstvo in NIJZ, kjer se lahko seznanijo z vsemi ključnimi napotki glede izvajanja tako pouka kot tudi varstva otrok. Glede teg,a ali bodo učitelji za opravljeno delo v času epidemije koronavirusa upravičeni do dodatka pri plač, pa je Kustečeva danes pojasnila, da je bil dosedanji sistem izobraževanja, ki je potekal na daljavo v celoti zastavljen na osnovi povsem običajnih delovnih dolžnosti. “V primerih, ko pa je prihajalo do nadobremenitev, pa se te potem spoštujejo v okviru veljavne delovno-pravne zakonodaje,” je še pojasnila. Koalicija pa je na današnji dan zaradi normalizacije sistema izobraževanja, v t. i. “odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja” vpisala še nekatere izjeme. Po novem prepoved zbiranja ne bo veljala za posamezne osebe, ki bodo opravljale izpite po šolskem koledarju pa tudi za udeležence izobraževanja za odrasle ter za kandidate, ki se želijo vpisati v srednje šole in domove za dijake, in sicer v šolskem letu 2020/2021 z namenom izvedbe dejavnosti za prijavno-vpisni postopek.

Poleg tega že navedena prepoved ni v veljavi za dijake v dijaških domovih, ki jim trenutne razmere ne dopuščajo vrnitve na stalno bivališče, mladoletne osebe v domovih za dijake, ki nimajo “spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito”, študente, ki prebivajo v dijaških domovih pa tudi za dijake, ki se bodo udeležili izobraževalnega procesa. Že navedeni odlok še določa, da bodo morali zavodi, ki so zadolženi za vzgojo in izobraževanje in univerze ter samostojni visokošolski zavodi, v času izvajanja dejavnosti tudi upoštevati smernice ministrstva za zdravje in NIJZ, ki so priporočene in s katerimi se skuša preprečevati nove okužbe s koronavirusom. Učenci, ki obiskujejo 1., 2. in 3. razred pa so se že vrnili v šole 18. maja, medtem ko so se 25. maja vrnili še učenci 9. razredov. Poleg tega so se 18. maja v šolske klopi vrnili še otroci, ki obiskujejo zaključne letnike srednjih šol, a so že končali s poukom in se v tem trenutku že pripravljajo na opravljanje mature s pričetkom v soboto.

Država pa je poskrbela tudi za slovenske študente. Nedavno je namreč solidarnostni dodatek v višini 150 evrov izplačala 52.180 študentkam in študentom. Ministrica Kustec je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Tomaža Lisca pojasnila, da je bila odločitev za enkratni solidarnostni dodatek za vse redne in izredne študente, izraz simbolne skrbi za to pomembno skupino v družbi. Po njenih informacijah je bila Slovenija edina država v Evropi, ki je tej skupini namenila kakršenkoli solidarnostni ukrep. Ministrica je ob tem tudi izpostavila, da je ta ukrep za ministrstvo pomenil precejšen sistemski zalogaj. Praktično čez noč so morali namreč vzpostaviti celovit sistem, ki je omogočil izplačevanje tega dodatka.

Domen Mezeg