fbpx

NIJZ: Pri nas do 127 tisoč neodkritih primerov sladkorne bolezni 

Pred stotimi leti sta raziskovalca iz Kanade izumila inzulin, ki je do danes postal stalnica pri zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo. Od takrat pa do danes se je obravnava oseb s sladkorno boleznijo bistveno spremenila in izboljšala. A ta bolezen v Sloveniji še vedno ostaja najpogostejši razlog, zaradi katerega prebivalci obiščejo zdravnika. Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ima v Sloveniji med 59 tisoč in 127 tisoč ljudi sladkorno bolezen, ne da bi zanjo vedeli.

Kot je povedala dr. Jelka Zaletel iz NIJZ, so raziskavo “Odkrijmo sladkorno” izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021. Z raziskavo so med drugim želeli oceniti delež tistih oseb, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita. “Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več). Na podlagi rezultatov teh analiz bomo opravili več razprav s ključnimi deležniki, predvsem s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, ter oblikovali priporočila, kakšne aktivnosti so potrebne, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj,” je dejala dr. Zaletel.

Na okrogli mizi, ki jo je organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z STA, so se vsi strinjali, da je pri nas za osebe s sladkorno boleznijo dobro poskrbljeno, a da bi morali presejalne programe izvajati na nacionalnem nivoju. Stroka ob tem kot eno izmed najbolj nujnih rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije. Ob tem je prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC, dejal še, da bi morali v zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo, takoj pričeti z uvajanjem najbolj sodobnih zdravil.

Zgodnje in optimalno zdravljenje, s tem povezan hiter in širši dostop do inovativnih zdravil in medicinskih pripomočkov,  je tisto, za kar bi si morali v prihodnosti še bolj prizadevati, so si bili enotni sogovorniki. V prihodnosti nas namreč čakajo nove inovacije, ki bi lahko povsem spremenile življenje oseb s sladkorno boleznijo.

Sara Kovač