Pomen glasbe ob zadnjem slovesu

Datum:

Igranje ali predvajanje glasbe na pogrebih je v naši kulturi stalnica in pomemben del slovesa od bližnjih. Pri izbiri smo Slovenci zapriseženi slovenski ljudski glasbi, medtem ko si v nekaterih evropskih državah najpogosteje izbirajo moderne pop skladbe.

Na prvi novembrski dan po vsej državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi, ljudje množično obiskujejo pokopališča ter se s cvetjem in prižigom sveč poklonijo pokojnim bližnjim. Dan spomina na mrtve je v Sloveniji dobil status državnega praznika leta 1959, izhaja pa iz krščanskega praznika vsi sveti. Slovo od pokojnih in spomin nanje se ne smatrata več kot verska obreda, naši običaji pa so ostali zvesti katoliški tradiciji. Pomemben del le-te je tudi glasba, ki je pokojne k zadnjemu počitku spremljala že v antiki. Poleg estetske in simbolne vloge ima tudi funkcijo izražanja in vzbujanja čustev, besedilo ali melodija pa lahko sporočata tista najgloblja čustva, katerih z besedami ne znamo opisati.

Tišina je slovenska pogrebna tradicija
Ena izmed najbolj poznanih skladb, ki jo pri nas slišimo zgolj na pogrebih, je Tišina v izvedbi solo trobente. Slovenska pogrebna stalnica izvira iz Italije, tematsko pa je osnovana na vojaškem signalu za napoved določenih dogodkov. V izvirniku Il Silenzio, ki sicer izhaja iz krajše ameriške različice Taps, ni instrumentalna skladba, saj ima tri verze besedila, ki se v prevodu bere takole: »Lahko noč, ljubezen / Videl te bom v sanjah / Lahko noč tebi, ki si daleč stran«. A skladba trobentačev Ninija Rossa in Guglielma Brezze je kmalu po izidu leta 1965 postala instrumentalni hit v mnogih državah po vsem svetu za precej različne namene – slovaški nogometni klub FC Spartak Trnava jo uporablja kot klubsko himno na domačih tekmah.

Najraje imamo slovensko ljudsko glasbo
Slovenci smo pri izbiri pogrebne glasbe bolj konservativni, kaže raziskava Anite Prelovšek z naslovom Glasbene prakse v pogrebnem kontekstu: študija primera pokopališč na območju Ljubljane v letu 2016. Avtorica ugotavlja, da se večina odloči za ljudsko glasbo v živo, majn pogosta je moderna in cerkvena glasba, le redki pa se odločijo za umetnostno glasbo. Nadalje ugotavlja, da je na pogrebih v Ljubljani in okolici najbolj priljubljena pesem Lipa zelenela je. »Ta pesem Miroslava Vilharja v uglasbitvi Davorina Jenka je postala ponarodela, s svojo tematiko pa ni le simbol življenja in smrti, pač pa tudi simbol Slovencev in slovenstva,« pojasni v raziskavi. Med pogostimi skladbami so tudi Kje so tiste stezice, Leži jezero v tihoti, Mal čez Izaro in Gozdič je že zelen. Na cerkvenih pogrebih je najbolj pogosta stara krščanska himna K tebi želim moj bog. Kljub temu, da smo Slovenci bližje svojim koreninam, pa je opazen porast modernih skladb, tako domačih kot tujih, tudi pri nas vedno večkrat slišijo priljubljene skladbe Amazing Grace in Somewhere over the Rainbow.

Moderna glasba je izpodrinila tradicionalno
Drugod po Evropi je modernizacija pogrebne glasbe dosti bolj opazna. Mlajšim generacijam stare skladbe niso poznane in do njih ne gojijo pretiranih čustev. Na upadanje zanimanja za stare, tradicionalne skladbe kaže letošnja britanska raziskava. Leta 2016 so se med deset najbolj priljubljenih skladb za pogrebe prebile tri himne, letos pa nobena. Himne so Britanci zamenjali s skladbami, kot so Supermarket Flowers pevca Eda Sheerana in You Raise Me Up skupine Westlife. Prva tri mesta zasedajo iste skladbe kot pred tremi leti; zadnje slovo največkrat spremlja balada My Way Franka Sinatre, sledi ji Time to Say Goodbye Andree Bocellija in Sarah Brightman, na tretjem mestu pa je še vedno Somewhere over the Rainbow pevke Eve Cassidy. Preostala mesta prav tako zasedajo počasne balade, denimo Angels pevca Robbieja Williamsa in Wind Beneath My Wings pevke Bette Midler, le skladba na desetem mestu je popolno nasprotje tega, kar smo vajeni poslušati ob žalovanju. Rezultati ankete na vzorcu 2000 anketirancev so pokazali, da si vsak četrti Britanec na svojem pogrebu želi nasmejati bližnje in svojce, zato deseto mesto pripada skladbi Always Look on the Bright Side of Life iz priljubljene komedije A Life of Brian britanskih komedijantov Monty Python.

e-koroska

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...