Poslanica umetnika Evgena Bavčarja ob svetovnem dnevu vida: “Želim si, da bi popolni ljudje pristopali bolj človeško do slepih ljudi, njihove drugačnosti in ponižne nepopolnosti”

Datum:

Sedmega novembra, se pravi, prihodnji mesec, bo preteklo natančno sto let, kar sta se v Ljubljani dobila Franc Dolinar in Alojz Levec ter ustanovila Društvo za podporo slepim. Takrat se ta iskrena entuziasta še zavedala nista, kako pomembne posledice za usodo slepih bo imela njuna ideja. S tem se začne združevanje slepih, izmenjava izkušenj, iskanje možnosti za izobraževanje, se pravi, za opismenjevanje slepih, skratka začetek socialne emancipacije slepih.

“Čeprav so tovrstna združenja že obstajala pri številčnejših narodih, Slovenci z omenjenim dejanjem ne zaostajamo veliko za Evropo,” je zapisal umetnik, filozof in fotograf Evgen Bavčar. Kot pravi se je takrat tudi pričela težka in dolgotrajna borba za enakopravnost slepih. Slepi so se tako morali boriti za zasluženo luč skozi svoje delo in začetek boja proti ideologiji popolnosti. Bavčar je tudi sam slep in je na lastni koži začutil, kako je voditi boj proti ideologiji popolnosti, ki pa ga morajo še vedno voditi ljudje drugačnosti. “Slepim ljudem je odvzeta svoboda v vizualnem zaznavanju s posebnimi potrebami,” je še poudaril.

Pri tem  nam prav nič ne pomaga dejstvo, da je že toliko filozofov ugotovilo, da smo vsi ljudje bratje v skupni usodi, vsi smo umrljivi in podvrženi zakonu časa. Vztrajanje pri ideji, da so nekateri ljudje normalni, celo popolni, pa škodi vsem tistim, ki so v položaju invalidnosti, oziroma nepopolni v določeni dimenziji. Potrebovali bi pravo arheološko analizo stoletnega dogajanja, da bi lahko prikazali vsemogoče bleščeče in tudi manj slavne dogodke na tej težki poti slepih in slabovidnih. “Ugotovim lahko le to, da slovenski narod ni vedno prežemala etika Antigone, grške junakinje, ki je svojega slepega očeta Ojdipa zvesto pospremila na Kolon, da je lahko umrl kot človek v dostojanstvu, ki gre vsakemu človeškemu bitju,” je zapisal Bavčar.

Braillova pisava (Foto: STA)

Ob tem spomni na vse tiste delavce v okviru Zveze slepih, ki so verjeli v poslanstvo Antigone in poskušali uveljaviti pravico slepih do lastne besede, do izražanja svojih specifičnih problemov, skratka tistih, ki še danes mislijo in se borijo zoper tišino, v katero so nas prisilila mračnjaštva stoletij. Spomniti želi tudi na vse velikane človeškega duha od Heraklita, Aristotela do Cicera, Denisa Diderota in Isaaca Newtona, ki so s svojim plemenitim delovanjem pripomogli do začetka opismenjevanja slepih z Valentinom Haouxom in Louisom Brailleom in s tem povsem drugače bolj človeško pristopali do slepih ljudi, njihove drugačnosti in ponižne nepopolnosti, ki pa kot zavest takega stanja odpira pot k boljšemu jutrišnjemu človeku in k njegovemu vključevanju v družbo.

Foto: STA

“Izraz inkluzija ni vedno preveč prikladen, saj smo slepi vključeni, smo del družbe že od nekdaj, vključevanje pa naj bi pomenilo bolj to, da nas sprejmejo kot različne, kot tiste, ki po različnih položajih invalidnosti anticipiramo skupno usodo, se pravi, smrtnost v bibličnem smislu, drugače povedano, eksistenčno krhkost v začasju, ki je naš skupen dom,” je obrazložil. V tem smislu si ob stoletju delovanja v dobro za slepe želi, da bi jim slovenski sobratje v jeziku in kulturi dovolili, predvsem pa omogočili, da so lahko tudi po slovensko slabovidni, slepi in nepopolni, kot vsi drugi, ter so tako nepogrešljivi del enega in istega narodnega telesa. “Naj zaključim s slovitim Louisom Borgesom, ki pravi, slepota ni tema, ampak le oblika osamljenosti, zato bodimo združeni vsi skupaj taki in drugačni v uresničevanju svojih človeških možnosti v obrambi nam vsem skupnega slovenskega aktivnega hrepenenja,” je še zapisal na koncu.

Evgen Bavčar je filozof, fotograf in borec za pravice slepih in je tudi sam slep. Živi in dela v Parizu. Leta 2004 je prejel red za zasluge Republike Slovenije “za ustvarjalno delo, prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju, posebne dosežke v umetniškem fotografskem izražanju ter za dejanja v dobro pomoči potrebnih”. Leta 2012 je prejel Pretnarjevo nagrado zaslužnim razširjevalcem slovenske književnosti in jezika po svetu. Leta 2016 je prejel nagrado državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament, in najvišje francosko priznanje, odlikovanje Red legije časti. Bavčar je prvovrstni ambasador slovenske kulture v Franciji. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi, ki je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Pahor Evgena označuje za velikega človeka in sta tudi dobra prijatelja.

Pisatelj Boris Pahor in publicist Evgen Bavčar (Foto: STA)

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...