fbpx

Pozor pri sprehajanju psov in košnji trave: Srne polegajo mladiče

Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da v teh dneh srne polegajo svoje mladiče. Čeprav morda mladič, ki je sam v visoki travi, deluje izgubljeno, je njegova mama v bližini! Kmetovalce pa naprošamo, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja,” opozarjajo na Lovski zvezi Slovenije.

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, na Lovski zvezi Slovenije odsvetujejo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, ne le zato, ker tako predpisuje zakon, ampak ker lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. V letu 2019 je bilo evidentiranih 589 primerov pokošenih srn, v letu 2018 pa 636. Gre le za evidentirane pokose, njihovo število je zagotovo nekajkrat višje od uradne statistike. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Mladič srne – žrtev kosilnice. (Foto: Štefan Gorenčič)

Kmetovalcem še svetujejo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu okoli 40 centimetrov, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Rok Krajnc